Prezgodaj za šampanjec

Spoštovani!

Z izborom konzorcija, ki bo gradil stožiški stadion je belo mesto po letih stopicanja na mestu korak bližje tistemu, kar je Vika Potočnik obljubila v navalu navdušenja pred devetimi leti. Če za hip odmislimo mokrocveteče besede o lepoti dejstva, da je zmagalo slovensko podjetje, lahko rečemo, da je imel župan Zoran Janković pri vsem skupaj tudi nekaj sreče, saj sta se na koncu za gradnjo »spopadli« le dve podjetji, pri čemer je resno ponudbo oddal samo izbrani konzorcij Gradisa, Energoplana in Merkurja.

stozice_small.jpg

Večkrat smo že dejali, da v Ljubljani župani stojijo ali padejo s stadionom. Nezmožnost ali pa nesposobnost postaviti nov štadion je v prestolnem mestu postala simbol neučinkovitosti mestne uprave in vsakokratne mestne oblasti, ki sta bili – vsaj tako se zdi – vse preveč podvrženi čisto konkretnim gospodarskim in političnim interesom. In naivni bi bili, če bi mislili, da je zgodbe konec.

Namreč, do sem smo nekoč že prišli – ko je mestni svet v prejšnjem mandatu ustanovil družbo Stadion d.o.o., so takratni vodilni zagotavljali, da je to to in da je nov – oziroma prenovljen bežigrajski – stadion le še vprašanje časa. A je ostalo zgolj pri tem. Bežigrajski stadion zdaj prenavlja Joc Pečečnik – oziroma, če smo natančni – želi si ga prenavljati, a ne pride skupaj z varuhi kulturne dediščine, ki menijo, da lastnik nogometnega kluba Interblock želi še vse kaj več kot samo prenoviti obstoječi stadion.

Celoten projekt v Stožicah je namreč vreden skoraj pol milijarde evrov, njegov integralen del pa je tudi trgovski center ki bo velik kar 100.000 kvadratnih metrov. Za primerjavo – to je več kot pol BTC Cityja. In glede na to, da je malo mesto velikih nakupov menda največje nakupovalno središče na kontinentu, se seveda poraja logično vprašanje, ali lahko Ljubljana poleg nakupovalne Meke prenese še nakupovalno Medino, pet minut z avtom stran od prve.

In konec koncev, gradnja štadiona, športne dvorane in nakupovalnega megasredišča je samo prvi korak. Ta arhitekturni dosežek bo moral nekdo napolniti. In če se zaenkrat za trgovino ni bati (vsaj glede na cene, ki jih plačujemo potrošniki), je vsakomur jasno, da nov stadion in dvorana še ne bosta rešila ljubljanskega športa. Glede na splošno nagnjenost voljenih predstavnikov ljudstva, da si nabirajo poceni politične točke, lahko predpostavimo, da bodo uspehom ljubljanskih hokejistov sledile zahteve za novo ledeno dvorano, ko pa se bo tudi hokejski del Olimpije soočil s kruto realnostjo, da so tam zunaj klubi, ki imajo več denarja in daljši kadrovski domet kot ekipa pod Rožnikom, hokej kar naenkrat ne bo več zanimal nikogar razen Green Dragonsov. Tako kot rokomet, nogomet, nekoč košarka, atletika in še marsikateri drug šport, ki nosi ime Olimpija.

Zato bo, navkljub nasmehom, ki so se ob izboru partnerja za Stožice razlezli po obrazih vseh sodelujočih, marsikdo z odpiranjem šampanjca še počakal. Vsaj dotlej, ko bodo štadion dejansko začeli graditi, morda pa bi kazalo žur napovedati šele potem, ko bo jasno, da bo športni park Stožice tudi dejansko zgrajen.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

[coolplayer]
mms://217.72.76.71/KAOSOD/prispevki/20080310_komentar.wma
[/coolplayer]

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *