Turandot – sodobni mjuzikel v MGL, kjer zmaga ljubezen

Jera Ivanc, dramatičarka, avtorica libreta: Najbolj znana je Puccinijeva Turandot, v tem libretu pa sem se oprla predvsem na najstarejšo literarno obdelavo motiva neustavljivo privlačne princese, ki snubcem zastavlja uganke, ki ga najdemo v perzijskem epu iz 12. stoletja Haft paikar (Sedem portretov) sufijskega mojstra Nizamija iz Ganje. Problematično je sporočilo, da je treba žensko zlomit, si jo podrediti – v njeno dobro… Laren Polič Zdravič, skladatelj, avtor glasbe: Ta naša Turandot ni rekonstrukcija ali travestija Puccijijeve opere; To je gotski neoklasični rock-mjuzikel. Gotski, ker že v libretu izžareva mračnjaško fantazijski karakter, hkrati pa se spogleduje s klasično in rock glasbo. Žanrsko se giblje med elektronsko in simfonično glasbo ter metalskimi ritmi. Eva Mahovic, dramaturginja: Turandot je hoja po robu: neti mizigonijo, ki v sodobnem času potrebuje feministični obrat. Jana Menger, režiserka: Do predstave (še) nimam ustrezne distance, da bi jo mogla komentirati; proces je bil sprva, tudi zaradi pandemijskih prekinitev, naporen, še posebej v času medsebojnega iskanja z igralci, ko pa smo s to ladjo »izpluli« in se je zgodila »kemija«, je bilo vse ostalo dokaj enostavno; tkeš mrežo. Pristanemo v četrtek. Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov: V tem mjuziklu nastopajo, igrajo, plešejo, pojejo princese in princi, vendar v tej predstavi ni banalnosti; to je resen projekt. Viktorija Bencik Emeršič, Turandot: v predstavi podčrtujemo prepričanje, da ni nič takega, kar naj bi pripadalo ženski ali jo označevalo, zgolj zato, ker je ženska. Izjemno kakovost te predstave vidim v tem, da smo se izognili stereotipom o princih in princesah ter da smo glavnima junakoma dali priložnost sobivanja.

V torek nas je ekipa Mestnega gledališča ljubljanskega presenetila z vabilom v Gaj Lili Novy, na vrt Društva slovenskih pisateljev, kjer so predstavili jutrišnjo premiero na Velikem odru. V četrtek se ima torej zgoditi pravljični mjuzikel Turandot, ki je nastal po literarni predlogi Jere Ivanc in v sodelovanju z avtorjem glasbe Larnom Poličem Zdravičem, v režiji Jane Menger; Pri  njegovem ustvarjanju so sodelovali dramaturginja Eva Mahkovic, koreografka Maja Delak, lektor Martin Vrtačnik in asistentka koreografke Veronika Valdes; Za likovno podobo so poskrbeli scenograf Niko Novak, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, za zvočno kuliso pa so odgovorni tudi korepetitor Jože Šalej, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš in asistentka avtorja glasbe Manca Trampuš.

Če si za ta tekstovni del tega prispevka sposodimo besedilo, kot so ga pripravili v gledališču, ponovimo, da je Turandot kraljica v daljni neimenovani deželi; Je lepa, pametna in pravična, vlada dobro in njena dežela je uspešna; Vendar pa obstaja težava: Turandot ni več zelo mlada in se še kar noče poročiti. Namesto da bi rodila naslednika, posvaja zavržene sirote. Utrujena od nenehnega pritiska svoje matere priseže, da se bo poročila z moškim, ki je bo vreden: s tistim, ki bo prestal preizkušnjo, ki mu jo pripravi, s tistim, ki bo premagal njene ubijalske avtomate in na koncu rešil tri uganke ter tako dokazal svojo fizično in intelektualno sposobnost. Snubci poskušajo že enaindvajset let, še nikomur ni uspelo. Dokler se ne pojavi tujec, ki preizkušnjo opravi. Turandot je obupana. Noče se vdati, vendar se zdi, da zdaj nima več izbire …

Podrobneje pa so nam o odločitvi, da pripravijo izvirno besedilo in glasbo za ta mjuzikel, o procesu nastajanja libreta in glasbe ter težavah, ki jih v študij te predstave »prispeval« covid, govorili direktorica in programska vodja Barbara Hieng Samobor, dramaturginja Eva Mahkovic, ki je pogovor tudi povezovala, dramatičarka Jera Ivanc, skladatelj Laren Polič Zdravič, režiserka, ki prvič režira v MGL Jana Menger, ki je sicer sijajna koreografka a je tokrat to delo zaupala kolegici Delakovi, izjemna kostumografka Bjanka Adžić Ursulov, Viktorija Bencik Emeršič, ki je ustvarila naslovno vlogo, Karin Komljanec, ki je oblikovala lik rablja, značilno moško vlogo, Tina Potočnik, ki igra Link, lik, ki je oblikoval Kalafa, Gregor Gruden, Filip Samobor, ki v eni osebi izoblikuje zbor ter mlada Turandot Lara Wolf in mladi Kalaf, gostujoči Voranc Boh.

Ob omenjenih, ki so sodelovali na novinarski konferenci pa v mjuziklu Turandot nastopajo tudi Mirjam Korbar, Boris Kerč v alternaciji z Juretom Henigmanom, Nataša Tič Ralijan ter gostujoči plesalki Neža Blažič in Veronika Valdes.

Glasba se predvaja s posnetkov, izvajajo pa jo violinist Dejan Gregorič, violončelistka Barbara Gradišek, pevka Manca Trampuš in Laren Polič Zdravič, ki igra klaviature in kitaro. Glasbo MGL-jevega Turandota je mogoče kupiti na nosilcu zvoka, ki je priložen vsebinsko bogatemu gledališkemu listu, dodano pa mu je tudi besedilo predstave avtorice Ivančeve. Razmerje med glasbo in govorom je, zagotavljajo ustvarjalci predstave, vrhunsko, tudi z nekaj govorjenimi, igranimi prizori, oder zapolnjujejo stopnice, stopnišča, z odrsko lučjo pa opredelijo posamezne mikrolokacije dogajanja, ki je razvrščeno v dva zaokrožena dela in 32 slik.

V prispevku so uporabljene fotografije z vaj, ki jih je posnel Peter Giodani, novinarsko konferenco sem za to objavo posnel Andrej Pengov, posnetek sem krepko skrajšal in ga priredil za objavo. Na svidenje – v MGL-ju, kjer nas bodo posedli na varen način, z vašim poprejšnjim podpisom…