Vsaka četrtna skupnost ima svoje težave
|
Na včerajšnj novinarski konfereci župana Zorana Jankovića so sodelovali tudi predsedniki treh ljubljanskih četrtnih skupnosti, ki so predstavili delo četrtnih skupnosti in težave, s katerimi se posamezni predeli Ljubljane srečujejo. Predsednik ČŠ Center Goran Iskrić je tako dejal, da je največja težava prebivalcev centra hrup, Oo takrat tako zelo kontroverzni zapori mestnega jedra za promet pa je Iskrič dejal, da so se prebivalci centra nanjo navadili in bi si želeli celo njene razširitve, vendar bi morali pred tem rešiti vprašanje parkiranja. Promet je tudi težava v četrtni skupnosti Rožnik, kjer se je v zadnjem letu intenzivno gradilo, predvsem v neposredni okolici Osnovne šole Vič, kjer se je spremenila tudi prometna ureditev, še huje pa je v okolici študentskih domov, je povedal predsednik ČS Rožnik Marjan Simčič. Za razliko od ostalih dveh četrtnih skupnosti pa imajo po besedah predsednika ČS Šiška Igorja Bambiča v Šiški težave predvsem z intenzivno gradnjo.
Največja težava prebivalcev mesta Ljubljane žal ni samo hrup, kakor navaja tu zgoraj g.Iskrić. Mestno jedro je postalo v času od kar je g. Janković župan prava štala.Za stanovalce ni naredil ničesar, saj jih navsezadnje sploh ne želi več in so kvečjemu postali nujno zlo. Novi sistem potopnih smetnjakov ne deluje. Postavljeni so bili na napačna mesta in to z davkoplačevalskim denarjem! Sedaj pa že smrdi naokrog, kako bo poleti bomo pa videli. O kakšnem zadovoljstvu z zaporo tudi ne more biti govora, navsezadnje še vedno potekajo sodni spori okoli tega. Gospod Iskrić, stanje je katastrofalno, župan pa nasilen saj krati med drugim tudi osnovne človekove pravice, ki prebivalcem pripadajo tudi po ustavi, samo da lahko pomaga polniti malhe nekaj posameznikom! to je velika sramota za ljubljano in ljubljančane!
Promet skozi Rožno dolino se je močno povečal z odprtjem šentviškega tunela. Cesta na Brdo je zjutraj ena sama kolona skorajda mirujočih avtomobilov. Res pa je, da štirinajstico, če vam uide, zlahka peš ujamete na naslednji postaji. Kar povečuje dostopnost javnega prometa, a ne? Bravo! Blokovski nasad nasproti viške šole je arhitekturna grozota brez primere, prevelika in stlačena skupaj po načelu – pozidajmo kolikor gre, pa še malo čez. Najbrž so bodočim stanovalcem želeli omogočiti, da se kar z balkona zavihtijo na pločnik. Izjemno, res. Na spremenjeno ureditev v križišču bi morali vsaj v prvih tednih bolj jasno opozoriti, pa niso. Neki trgovec, ki ima tudi zelo razvit smisel za nehumano grdo in poceni arhitekturo, gradi svojo štacuno nasproti Kemofarmacije. Nas je kdo vprašal, ali jo potrebujemo? In z njo še več prometa. Izsiljevalski investitiorji dobivajo soglasja za gradnjo kljub neustrezni prometni infrastrukturi, urbanistični plani pa dobivajo nagrade. Svojevrsten paradoks. Kajti o resnem urbanističnem premisleku, ki upošteva tudi in predvsem kakovost bivanja meščanov, skladen razvoj mesta in dovolj zelenih površin, v praksi ni ne duha ne sluha. Oblastniški cinizem in aroganca sta za pritožbe prebivalcev gluha. Seveda imajo pravico zbirati podpise, a to ne bo nič spremenilo, je bilo izrečeno te dni. Krasno, res. Revolušn is may solušn.(Magnifico, se mi zdi)