KSEVT je v tem trenutku propadel projekt; A lahko se še pobere…

Mineva trinajsti ali morda že štirinajsti dan, tudi on sam ne ve natančno, ko Miha Turšič gladovno stavka. Če človek preživi zgolj dan ali dva brez hrane, samo ob vodi – vseeno zaradi kakšnih razlogov – se najbrž ne počuti kraljevsko. Pri likovniku, industrijskem oblikovalcu, umetniku vesolja, ki se ukvarja z umetnostjo v prostoru brez gravitacije, Mihi Turšiču pa se zdi, kot da lakota na eni in hrana na drugi strani sploh nista več pojma ob katerih bi se veljalo ustavljati in o njiju premišljevati, čeprav gre v takih primerih za ultimativno dejanje. V katero koli smer se že obrne potek dogodkov. V središču pozornosti so torej njegove zahteve, zaradi katerih se je odločil za to – pravzaprav skrajno – obliko protesta. In v tej atmosferi, v kateri se vse skupaj približuje vrelišču, se zdi, da se počuti kraljevsko. Ne v telesnem, smislu, v pogledu kakovosti njegovega življenja minula dva tedna, pač pa v tem, da se nekaj vendarle dogaja in premika v smer, ko se bo projekt KSEVT lahko nadaljeval in ko bosta kultura in umetnost končno začeli veljati kot narodova ustvarjalna, razvojna, ja, tudi gmotna, se pravi gospodarska priložnost, ne le kot dodana vrednost, pač pa kot izjemna možnost in – narodova, ne le preživetvena, pač pa tudi konkurenčna prednost.

Obiskali smo ga v Moderni galeriji, kjer zaseda prostor, pravzaprav prostorček, ki je del predstavitve konstruktivistov v okviru razstave 20. stoletje – Kontinuitete in prelomi in v katerega obiskovalci nimajo vstopa, saj se sme tisti kotiček samo opazovati na razdalji kakih 4 – 5 metrov; Ne (zgolj) zaradi Turšiča. Zaradi takšne odločitve postavljavcev razstave in sporočila tržaških konstruktivistov pred skoraj 90-imi leti. Če pa že, se sme tja zgolj tako, da sezujete čevlje. Skoraj tako kot v kakšno svetišče na Orientu. In tam na robu tega svetišča je nastal posnetek, v katerem je Miha Turšič med drugim dejal, da so v Sloveniji še ljudje, ki se ukvarjajo z rešitvami, ne zgolj s problemi. To je, po njegovem, ključna razlika med dobrim in slabim politikom… Birokracija deluje politično, politika pa se sklicuje na birokracijo…

Z Miho Turšičem sem se pogovarjal Andrej Pengov. V najinem pogovoru je bilo precej vprašanj in navedb, ki se razlikujejo od tega, kar smo v medijih prebrali, slišali in videli v minulih dneh in kjer je vir sporočil Ministrstvo za kulturo; zato sem obiskal tudi hišo kulturne oblasti na Maistrovi 10. Sprejela me je ministrica mag. Julijana Bizjak Mlakar in nastal je še en pogovor, pogovor na drugi strani, torej. Ministrstvo in ministrica sta deležna največ očitkov. Pogovor z ministrico o Turšičevi gladovni stavki in KSEVTu objavljamo v drugem prispevku.