Na frontah cepajo tudi Nadljudje, arijcev zmanjkuje. Sešijmo nove; Napotke najdete v satirični drami Matjaža Zupančiča Nova rasa.

Viktor Karlstein, tako kot Hitler neuslišani slikar, njegov v prijatelj takrat in v času vzpona 3.reicha, ob njegovem zatonu pa konceptualni zdravnik, ustvarjalec monstrumov nove rase (Bojan Emeršič): Če bi naju takrat obesili v eno majhno galerijo … Marcelo, sluga, pravi moški, napaka v rasnem izboru (Saša Tabakovič): Potem zdaj ne bi oni sami viseli … Matjaž Zupančič, dramatik in režiser: Z Novo raso opozarjam na nadvse aktualne polemike ponovnih vzponov fašizma, rasizma, šovinizma in ksenofobije ter se sprašujem, ali tudi danes obstaja strah pred »izrojeno umetnostjo«. V upanju, da bo ključna poanta, ki meri natančno nazaj na sodobnost, skozi takšno distanco postala bolj jasna, Iščem pri izviru tega zla.

Zadnja septembrska petek in sobota sta večera za prvo premiero »lebdeče« sezone, tokrat na odru Male drame. Zgodbo dveh mladih, nerealiziranih slikarjev, Adolfa Hitlerja in Viktorja Karlsteina je avtor in režiser Matjaž Zupančič, uporabil za osredotočenje na vrednote, ki jih je Svet uspel preseči zadnji trenutek; no, z letom 1945 se je vsaj zdelo, da je temu tako, vendar sporočil, ki jih je med ljudi pošiljala najbolj obiskana razstava na svetu v obdobju okrog leta 1937 z naslovom Izrojena umetnost in ob dejstvu, da si je nacizem resno, z znanstveno podporo prizadeval ustvariti novo raso, človeštvo navkljub vsem strahotam očitno še ni ponotranjilo; Prvi pogoj za uspešnost njunega, njihovega eksperimenta sestaviti nadčloveka, naj bi bil, da so vsi deli, kosi, teh novih, sešitih, zlepljenih teles – arijskega porekla, kar pa se izkaže kot prezahtevna naloga in vse večja težava, saj leta 1944 v Berlinu, kamor je ta satirična drama umeščena, zmanjkuje pravega, čistega materiala; tako se zgodi usodna napaka; v to novo, zaradi pomanjkanja pravega, neizrojenega človeškega materiala zaide neželjeni, zamenjani, prej prikriti kos enega od osebkov, o katerem sta ključna stvaritelja zaradi šturmfirerjevega komolčarstva vedela premalo.

Prav. Zgodovina pač… Zakaj sploh odločitev za to besedilo in dramo z močnimi satiričnimi podčrtaji? Mar niso zdaj, danes, vendarle drugačni časi? Ta pomislek je bil tudi iztočnica za pogovor z avtorjem besedila in režiserjem Matjažem Zupančičem, neposredno po novinarski konferenci, torej še pred krstno uprizoritvijo.

Ekipa, ki tvori zasedbo te uprizoritve in kolikor smo uspeli prelistati in prebrati gledališki list – s sijajnimi dialogi slehernega od likov, igrajo vloge, napisane na kožo vsakemu posebej in vsem skupaj – po Zupančičevem vnaprejšnjem premisleku, kot je posebej poudaril tudi v tem pogovoru. To so neštetokrat preskušeni in uveljavljen mojstri in mojstrica dramske igre:Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Saša Tabaković, Barbara Cerar in Gregor Baković. Dramaturginja krstne uprizoritve in urednica gledališkega lista je Darja Dominkuš, scenografinja Janja Korun, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, koreografinja Sinja Ožbolt, oblikovalec zvoka Vanja Novak, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, lektor Jože Faganel, študijsko pa sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. Premieri Nove rase z tretinjsko zapolnjenim gledališčem sta napovedani za petek, 25. septembra in soboto, 26. septembra, prve ponovitve bodo na sporedu v tednu potem. Na novinarski konferenci v Drama kavarni sem za Radio KAOS bil Andrej Pengov. Avtor fotografij, posnetih na vajah, je Peter Uhan. Na svidenje!

Comments are closed.