Pa bo pomlad prišla; Prva v spominski antologiji I. Minattija

Čez nekaj dni bo minilo deset mesecev, ko je v umrl slovenski pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Njegov pesniški opus, objavljen v štirinajstih bibliografskih naslovih, od tega v treh pesniških zbirkah, ni kdo ve kako obsežen, so pa besede, ki jih je upesnjeval in upesnil, segle globoko v mnoge, res da, predvsem ženske duše in sodijo med vrhunce slovenske povojne poezije.

Pred desetimi dnevi, na svetovni dan poezije, je pri založbi Mladinska knjiga izšla nova zbirka, antologija z naslovom – kot že pred davnimi 50-imi in v ponatisu tudi pred 32-imi leti – znamenite pesmi Nekoga moraš imeti rad. Vendar gre tokrat za drugačen, povsem oseben izbor pesmi, saj je knjiga posvečena pesnikovemu spominu in ne tako davnemu slovesu. Izbor Minattijevih pesmi in njemu ljubih slik s katerimi je knjiga opremljena, je tokrat namreč pripravila njegova vdova, tudi pesnica, pisateljica in avtorica otroških radijskih iger ter urednica Lojzka Špacapan.

V čem se tokratna izdaja zbirke Nekoga moraš imeti rad razlikuje od tiste, izdane pred desetletji je na predstavitvi knjige pojasnjevala urednica Nela Malečkar. Že ob
Minattijevi 85-letnici je MK izdala pesnikovo antologijo z naslovom Vznemirila si gladino mojega tolmuna – pesem, za katero je pesmi takrat izbral literarni kritik in publicist Vasja Predan, ki prispeval tudi literarno-zgodovinsko študijo o pesniku in njegovi poeziji. Dan izida tokratne spominske zbirke pa je bil tudi dan pred njegovim nedoživetim 89-im rojstnim dnem in – kakšno naključje – ali pa tudi ne: to je bil tudi prvi pomladni po tej predolgi zimi, ki se ne zgrda ne zlepa ne neha. Zagotovo pa ni naključje, da je prva pesem v tej antologiji nič manj znana in priljubljena, srca parajoča Pa bo pomlad prišla. Lojzka Špacapan pravi, da je prava pesem tista, ki zaboli, kar pa znamenita Nekoga moraš imeti rad zagotovo ni. Preveč lahkotna da je…

Antologijo Ivana Minattija je opremil slikar Bojan Klančar. To so grafike s podobami pokrajin, ki sta jima na nek poseben in oseben način oba pripadala: pesnikovo Ljubljansko barje in slikarjevo Cerkniško jezero. Dolgoletni likovni urednik in oblikovalec založbe Mladinska knjiga Pavle Učakar pa je sodeloval tudi pri tej izdaji. Z Ivanom Minattijem je sodeloval ne le kot z urednikom pri iskanju likovne opreme njegovih in cele vrste drugih izdaj, temveč tudi kot s sodelavcem, pri katerem je črpal mnoga strokovna znanja in osebne izkušnje.

O izidu antologije Ivana Minattija nekoga moraš imeti rad, ki sodi v pesniško generacijo, ki je začela pisati med vojno in nato odločilno sooblikovala povojno književnost, pripravljamo obsežnejše gradivo. Najbrž ga bomo uvrstili v eno od prihodnjih oddaj A propos: ob 15. h. Naj tokrat opozorimo na jutrišnjo oddajo z istim naslovom, v kateri se bom Andrej Pengov, avtor tudi tega prispevka, pogovarjal z igralkama ljubljanske Drame Nino Ivanišin in Tino Vrbnjak, dvema od Treh sester iz istoimenske kanonske igre Antona Pavloviča Čehova.