Podeljene Levstikove nagrade in predstavljena Igralka s svinčnikom
|
Prejšnji teden so pri Slovenskem gledališkem inštitutu, skupaj z Mladinsko knjigo Založbo posthumno izdali knjigo Alje Tkačev, igralke, pesnice in pedagoginje z naslovom Igralka S svinčnikom. Delo zgodovinske figure slovenskega gledališča, radia in filma je izšlo ob 30 obletnici njene smrti. Pogovor je povezovala urednica knjige Nela Malečkar. Knjigo so iz 180 dnevniških zapisov sestavili: doktor Mihael Glavan, Ksenija Kaučič. Staša Mihelčič in magister Primož Jesenko.
Kot je razvidno, se v Mladinski knjigi Založbi vračajo v novo normalnost, vanjo pa so stopili udarno, s tiskovno konferenco ob podelitvi Levstikovih nagrad. Ker smo na radiu KAOS ob istem terminu skrbeli za čredno imunost, vam v nadaljevanju predstavljamo le kaj so pri MK ob tem slavnostnem dogodku zapisali ter kako so podeljene nagrade utemeljili.
Za izvirno leposlovje je nagrado prejel pesnik in pisatelj Andrej Rozman Roza, Levstikovo nagrado za življenjsko delo za izvirne knjižne ilustracije pa ilustratorka Alenka Sottler. Levstikovo nagrado za izvirno leposlovno delo 2021 je prejel pesnik Blaž Lukan za knjigo Fantek in punčka, ki jo je ilustrirala Ana Zavadlav, Levstikovo nagrado za izvirne ilustracije 2021 pa ilustratorka Ana Zavadlav za ilustracije v knjigi Obisk Gaje Kos.
V utemeljitvi k nagradam so za Andreja Rozmana Rozo med drugim zapisali, daje eden najboljših in najizvirnejših sodobnih ustvarjalcev za otroke in odrasle pri nas. Tako je samosvoj in živ, rahločuten in zabaven, inovativen in poglobljen, močan in nežen, da verjetno ni človeka v Sloveniji, ki se ga njegova dela ne bi dotaknila. Rad ima slovenski jezik, rad se z njim igra in ga ohranja živega. Veliko piše in nastopa (pomislimo samo na Pocestno gledališče Predrazpadom, Gledališče Ane Monro, zaničništvo in na edinstveni Rozinteater).
Piše pesmi in uganke, pravljice in zgodbe, gledališke igre in muzikle, predeluje klasična besedila in jih prestavlja v sodobnost. Tudi prevaja. Njegove pesmi so vsebinsko močne in sporočilne, polne jezikovnih iger in rim. Roza si izmišlja nenavadne tvorjenke, včasih preobraža slovnična pravila, se upira, vključuje nonsens za spreminjanje razmerij med predmeti in osebami, aliteracijsko lepi besede, uporablja sodoben jezik, prevzema tuje besede in jih udomači – s svojim mojstrstvom nas predrami, zabava in spodbuja k razmišljanju o sebi, soljudeh in svetu. V njegovih zgodbah in pravljicah se kažejo njegova jezikovna izbrušenost, sproščena igrivost in premišljene modrosti – na prepričljiv, jasen in avtentičen način nam pripoveduje, kako zanimiv in prismuknjen je ta svet. Včasih nas zvabi v neznano. Ustvarjalnost Andreja Rozmana Roze nas spodbuja, da se ustvarjalno odzivamo, v njegovih delih najdemo vodilo, kako sobivati v smeri dobrega in se ob tem tudi zabavati.
Za nagrajenko Alenko Sotler pa so med drugim razložili povedali, da ustvarja za otroke, mladino in odrasle, od klasičnih in sodobnih pravljic do poezije in naslovnic ter družbeno odzivnih del. V dialogu med besedo in ilustracijo venomer išče način, kako na njunem presečišču ustvariti novo celostno umetnino. S svojim analitičnim pristopom in mojstrsko likovno dovršenostjo se ne posveča le klasičnim likovnim tehnikam, kot je npr. tempera, marveč tudi izumljanju in uporabi inovativnih likovnih tehnik, kot so npr. praskanka, izrezanka, odtisi. Vselej je zaznati osebno noto, ki se kaže v konceptualnem pristopu, kjer v njenih umetniških delih slutimo tudi studiozno in načrtovano ozadje. Na prvi pogled nezdružljivo združuje v nove in izvirne celote. Z zgodbami v zaodrju nastajanja ilustracij dodatno oplemeniti polje občega ilustratorskega delovanja. Risarska spretnost ji omogoča, da ustvari čvrste kompozicije. Ilustracije so domišljijsko široke, sporočilno močne in večplastne. Največkrat jih gradi v odnosu črno‑belega polja, ki mu odmerjeno in premišljeno dodaja barvo. Zaradi izčiščenih, abstraktnih prostorov, natančno izrisanih rastrov in prepričljive modulacije ilustracije na papirju delujejo kot enovita kiparska dela. Mojstrsko prikazuje lirično odprte prostore, v katere ulovi tudi filozofska vprašanja in univerzalne teme; vanje lahko dolgo zremo in odkrivamo vedno nove ravni. Iz nas izvabijo čudenje in občudovanje.
Tako je Aleja Slavnih, ki vodi mimo mladinske knjige v centru mesta, bogatejša še za dva umetnika, ki ustvarjata in po ustvarjata – slovensko – realnost.
Prispevek sem za Radio KAOS pripravila Urška Pengov Bitenc.