Poetično v Mladinski knjigi
|
Če so oči ogledalo duše, je poezija pot do nje. Ob vseh založniških presežkih v zadnjem letu in pol, s tem imam v mislih predvsem dve nadvse uspešni gostovanji, tisto v Frankfurtu in tisto v Bologni, se poraja pritajen občutek, da se poezije zalaga in izdaja malo – nadvse malo. Zato je toliko bolj navdihujoče, ko pri Mladinki knjigi predstavijo tri izvode prevodne lirike, katerih vsebino so trije prevajalci, bolje – prevajalki in prevajalec odgovornemu uredniku Andreju Ilcu idejno predlagali sami.
Seveda se navezujem na predstavitev novih zbirk v okviru Nove lirike, ki je potekala prejšnji četrtek v prostorih Mladinske knjige Založbe: To je zbirka, v kateri izhaja v večini prevodna poezija – prevajalci Jana Unuk, Andrej Peric in Kristina Jurkovič, so pod taktirko že omenjenega glavnega urednika predstavili ideje, ki so mu jih predlagali in katere so bile resnično izvedene – kot je bilo zaznati, z urednikovim navdušenjem.
Tako je Jana Unuk predstavila najprej zbirko Anne Świrsczyńske – Džigiskan v kopalnici in to tako zbirko kot avtorico na nadvse zanimiv in izčrpen način. Delo Anne Świrsczyńske ima več obdobij ter več načinov izraznosti, na marsikaterem področju je praktično pionirka, vsaj kar zadeva poljsko umetnost. Prevajalka tudi poudari, da je bilo prevajati zbirko strašno težko.
»Pesmi zraka Marka Stranda, enega najpomembnejših ameriških pesnikov 20. stoletja, prinašajo izbor pesmi iz desetih od dvanajstih pesnikovih zbirk in so njegova prva samostojna knjižna izdaja na Slovenskem. Na Stranda so vplivali južnoameriški nadrealizem in evropski pisatelji. Je prejemnik številnih priznanj za poezijo, med drugim tudi Pulitzerja, na petdesetletni pesniški poti si je prislužil številne kritiške pohvale in zvesto bralstvo,« so zapisali pri Mladinski knjigi. Ker sta izbor pesmi in prevod delo Lucije Stupice in Andreja Perica, je slednji na konferenci približal delo na nadvse oseben način.
Ana Jurkovič pa nam je približala Franca Arminia z zbirko Prepusti pot drevesom. Avtorja je označila za tipičnega predstavnika ustvarjalcev juga Italije, kjer je prirojen družbeni angažma, mogoče celo politični, je rekla prevajalka. O problemih, ki tarejo italijanski jug, govori Arminio zelo neposredno v svoji poeziji in tudi drugih delih. Predstavil aga je tudi kot poetičnega pesnika z posebno perspektivo, ki izraža partikularen odnos do onostranstva.
Z zaključek se je glavni urednik pri Mladinski knjigi založbi Andrej Ilc le še zahvalil JAK-u ter Programu Evropske unije Ustvarjalna Evropa ter prisotnim namenil še nekaj Arminijevih besed o samemu sebi.
V prispevku sem poleg izdaje Mladinske knjige za medije uporabila tudi fotografijo Timothya Greenfielda s spletne strani poets.org.
Za Radio KAOS UPB.