Predsilvestrski Mini teater: znova odlični Bossa de Novo

Morda je manj znano dejstvo, da do sinočnjega predsilvestrskega večera že sedem mesecev niso nastopali in da so jim prav v tem času, glej ga zlomka, intenzivno iskali in poiskali etikete, ki jih hočejo uvrstiti med levičarske umetniške skupine. Tudi po sinočnjem sijajnem nastopu v nabito polni dvorani Mini teatra na Križevniski, bi takšnim oznakam, če bi bili površni, in če bi etiketiranje nasploh, v umetnosti pa še posebej, bilo naš način doživljanja, morda celo pritrdili. A bi bila ta oznaka površna, preveč plehka, skratka zanikrna. Bosa de Novo, ki je tudi sinoči v sestavi Primož Vitez, vokal, Aljoša Kosar, solo kitara, Marko Gregorič, bas kitara, in Mitja Vrhovnik Smrekar, tolkala, je poskrbela za izjemno predpraznično umetniško doživetje.

V napovedih sinočnjega nastopa sem na medmrežju, menda prav na Miniteatrovi ali neki drugi prireditveni spletni strani, prebral, kar bom skušal za konec tega prispevka tudi ponoviti, češ, da je bossanova glasbeni zaklad, ki ga ni mogoče izčrpati, in da skladbe vanjo ne prihajajo samo iz brazilske muzike. Svet je poln glasbe, ki samo čaka, da se bo usedla v nasladno razpoloženo uho. Z njo skupina Bossa de Novo obiskuje kraje in čase, ki so nam pri srcu, v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Lotevajo se takšnih, ki jih danes malokdo pozna, med priredbami drugih pesmi pa najdemo tudi avtorje, ki so ustvarjali zgodovino slovenske in svetovne glasbe, pa jih danes malokdo posluša. In še jih bomo. Poslušali, namreč. Po zagotovilih Primoža Viteza prav kmalu tudi z novimi skladbami na novi plošči.

V Mini teatru, ki že v drugem tednu prihodnjega leta pripravlja premiero ironičnega rekvijema Eugènea Ionesca Stol(čk)i v priredbi in režiji Nika Goršiča tre dramaturgiji Ivice Buljana sem bil na predvečer Silvestrovega – Andrej Pengov. Prav za konec pa še nekaj razpoloženja s sinočnjega koncerta v Mini teatru, pravzaprav iz drugega koncertnega dodatka…