Retrospektiva Magdalene Abakanowicz

Muzej Moderne umetnosti mesta Olomouc na Češkem je pripravil manjšo retrospektivno razstavo kiparke starejše generacije iz Poljske, Magdalene Abakanowicz. V prostoru so postavljeni njeni gvaši, amorfni portreti, objekti različnih velikosti, tapiseriji, fotografije njenih javnih postavitev, kakor tudi njenih citatov-misli, zapisanih na steni. Celotna struktura postavitve se je zdela malce nerodna in preveč didaktična, ker je želela nekako na silo zaobjeti celovitost Abakanowiczinega opusa, je za Radio KAOS vtise strnil Dušan Zidar. Vendar, ko se gledalčevo telo približa njenim skulpturam in se hkrati izmakne nerodni strukturi razstave, postane del množice kipov. Takrat gledalec ne more, ne da bi poistovetil z zgodbami, ki so prisotne v njenih delih.

Magdalena Abakanowicz je kot devetletna deklica doživela nacistično okupacijo Poljske, kasneje pa sovjetsko dominacijo. Vse to je imelo pomemben vpliv na njeno šolanje in kasnejše umetniško delovanje. Ni naključje, da so vsi kipi na njeni razstavi prikazani brez glav in da sestavljajo večje skupine množic. Na ta način je želela prikazati, kako posameznik lahko hitro postane del anonimnosti neke politične sivine.

Vendar pa njena dela vseeno prikrito ohranjajo pestrost posameznika. S svojimi asistenti ponavlja odtise enakih form, čeprav natančnejši pogled na površino form razkrije, da so površine drugačne, individualne. Torej ne glede na to, da nosimo uniforme, ki nas poenotijo, se v detaljih te nošnje razkriva posameznikova težnja po drugačnosti.

Ob odhodu iz muzeja se ni mogoče izogniti mislim in podobam Anthonya Gormleya. Oba povezuje prisotno/odsotno človeško telo, ki je matrica njunim kipom. Primerjave so morda neumestne, vendar preseneča dejstvo, človek Gormleyeve kipe, dojema kot galerijske senzacije, pri Abakanowiczevi pa se je začutila izkušnja vzhodno evropske represije sistema nad posameznikom, je še zapisal Dušan Zidar.