Zlo ne obstaja – ali Kaj pomeni smrtna kazen

Dokler ne zapustiš vojske imaš zvezane roke.

Družinski mož vstaja ob treh zjutraj, da gre lahko na delo in prehrani svojo družino. Vojak pobegne iz vojašnice. Ljubimec zaprosi za tri dni dopusta, da lahko vidi svoji izvoljenko. Moški pred smrtjo želi videti svojega zamolčanega otroka. Štiri zgodbe ali ena sama? Mogoče štiri ločene, mogoče štiri v enem samem življenju. Življenju. Srž konflikta vseh zgodb? Smrtna kazen.

Iransko – nemško – češka koprodukcija jasno pokaže, da smrtna kazen (z obešanjem) ne ubije le posameznika, ki je kaznovan, pač pa tudi tistega, ki ga kaznuje. Družinski mož je stalno na tabletah in v bistvu v njem ni nikakršnega življenja več; vojak postane disident in mora zapustiti državo; ljubimec si je tri dni dopusta izboril s tem, da je spodmaknil stol; umirajočega moškega hči obtoži, da s tem, ko ni hotel ubiti nekoga drugega, je vsaj njo, ker jo je zapustil. Zgodba je na Berlinalu osvojila prvo nagrado in nosi jasno sporočilo: vsak izgovor za sistematično nasilje je neprimeren in prinaša samo bedo, vsem.  

Mohammad Rasoulof se je želel osrediniti na vprašanje odgovornega dejanja v zvezi z upoštevanjem ali neupoštevanjem odredb totalitarne oblasti. Poglavitna zamisel je bila ustvariti zapleteno dogajanje, v katerem se na ozadju totalitarne vladavine zrcali soočenje med nasprotujočima si družbenima vrednotama.

In v tem primeru je vrednota totalitarne vladavine  – točno – Kaj?

Odgovor na vprašanje ali vsaj na del njega, lahko najdete tukaj.

Comments are closed.