Nekaj dni po premieri in prvih junijskih predstavah v Novem mestu in pred gostovanjem, ki bo ta konec tedna na Korčuli, smo se v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu, ki je koproducent predstave, pogovarjali z Matjažem Bergerjem, soavtorjem besedila in režiserjem predstave Življenje in časi Bertolda Brechta. V projektu so sodelovali štirje avtorji besedila: Eva Mahkovic, Ula Talija Pollak, Jakob Ribič in Matjaž Berger; Zanimalo nas je zakaj štirje in zakaj prav ti štirje in kako jim je uspelo različne pristope dokaj harmonično zliti v en gledališki dokument. Vsekakor gre za dokumentarno igro a uprizoritev dokumentarnost spretno nadgradi; podčrtana je tudi z načinom podajanja zgodbe – veliko monologov, ki so namenjeni… komu že? Izjemno dramaturško in mizanscensko spretno so postavljeni ne prav pogosti dvogovori pa tudi prevladujoči samogovori, ki so zgolj na videz monološki, včasih povoženi z dejstvi, podani v narativni formi; na sceni je dokaj misteriozno položenih (in tudi na odrski rampi prestavljanih, zloženih in znova razloženih) kakih dvanajst opek, po katerih lovijo korak pripovedovalci zgodbe in protagonisti v različnih Brechtovih obdobjih, njegove, njegovi prijateljice, ljubimke, partnerice, prijatelji. Neprizanesljivo, na trenutke zelo nazorno, je v eter vržen Brechtov odnos do špota; nekako na silo je kot član družine iz visoke družbe vendarle želel ugajati, čeravno je težko reči, da je šlo zgolj za pozo, ob odklanjanju vrednot in načina življenja visokega sloja. Nadaljujte z branjem →