A propos… Kultura in gospodarstvo: Škof in Sedmak, AS in ZDSLU.

Gabrijel Škof, predsednik uprave Zavarovalnice Adriatic Slovenica: Nastanek zbirke, ki danes obsega dela prek 300 avtorjev z množico slikarskih, kiparskih in fotografskih umetnin sega v leti 2007/2008. Zasnoval jo je Matjaž Gantar, meni pa se je za vekomaj vtisnila v spomin slikarska razstava Silvestra Plotajsa – Sicoe, ki je med prvimi razstavljal v naši galeriji. Navdušila so je živahnost, svetlost, prešernost njegovih barv s čimer je takrat močno odstopal od tiste slovenskega poprečja, ki sem ga dotlej poznal. Aleš Sedmak, akad. kipar, predsednik ZDSLU: Vsekakor moram poudariti kaj iz razstav, ki jih prirejamo v društveni galeriji na Komenskega ulici v Ljubljani. Prav zdaj pri nas razstavlja avstrijski konceptualni umetnik René Fadinger; njegova razstava z naslovom Exo Volume je zanimiva, ker v svojih delih uporablja artefakte, tudi starejše od 300 le, in jih vkomponira ozira postavi v novo umetniško kompozicijo ali strukturo, uporablja pa najrazličnejše medije in principe - od skulptur, videa, grafike in slikanja, ki jih pogosto oblikuje v talne instalacije.

V programskem nizu Radia KAOS in tudi v tokratni A propos; Kultura in gospodarstvo, ki ga z javnimi sredstvi iz medijskega razpisa podpira tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev tudi od razumevanja podjetij na eni – in zanimanju gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani; Naša tokratna sogovornika sta bila gospod Grabrijel Škof, predsednik uprave zavarovalne družbe Adriatic Slovenica in predsednik ZDSLU, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, akademski slikar Aleš Sedmak;

Za začetek smo uporabili in malček tudi zlorabili vodilno geslo Zavarovalnice AS »Nove dimenzije varnosti« in hkrati pričakovali, da bi nas v vseslovenskem združenju likovnikov razvajali z nečim, kar bi sodilo pod parolo »Različne dimenzije lepega«. Ker vemo – ali si vsaj upamo verjeti – da sta oba tokratna sogovornika, tako gospod Škof kot gospod Sedmak, goreča privrženca obojega, se pravi različnih, ja tudi novih, dimenzij lepega in varnega, smo ju za uvod prosili, da na kratko opišeta neko njuno doživetje iz zadnjega časa, povezano z eni in drugim. Torej z lepim in varnim. In vredno je prisluhniti, kaj sta nam povedala.

Galerija Zavarovalnice Adriatic Slovenica na Dunajski, tam čez cesto, nasproti Bežigrajskega dvora, smo spraševali gospoda Gabrijela Škofa je ne le zbirka likovnih del, zbranih iz njihovih pisarn in poslovalnic, pač pa tudi kraj, kjer se po nekem premišljenem programu na ogled postavijo mnoga aktualna likovna dela, ki jih ni mogoče pogosto, če sploh, videti v drugih razstaviščih; če uporabim citat, ki ga je na neki problemski konferenci o kulturi in socialnem ter poklicenm položaju kulturnih ustvarjalcev pred štirimi leti o kulturi izrekel prav gospod Sedmak, ko je navajal misel umetnostnega zgodovinarja Meyerja Shapira, so prav »Slike so morda najdražji predmeti na svetu, ki jih je izdelal človek«; Se pravi, da, če kje, prav v zavarovalnici vedo, kaj je pravo bogastvo; Vemo, sicer, da strast do likovne umetnosti ni edina njihova – pri tem mislimo na zavarovalnico – preokupacija na področju tako imenovane »družbene odgovornosti«; vsaj kar zadeva umetnost je tu zagotovo gotovo še glasba; Od kod torej odločitev za kulturo in umetnost v Adriatic Slovenici; Če bi sodili po poklicnih specialnostih vodstvenih ljudi, gospod Škof je diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, ob imenu njegovega kolega iz uprave gospoda Mitje Šenka, ki je sicer matematik, pa bi si drznili soditi, da gre za premislek, ki ga utemeljujejo z številkami, financami – pa si to ne upamo, ker gospoda Šenka pogosto vidimo na gledaliških premierah, mnoge iz vodstva, predvsem pa predsednika nadzornega sveta magistra Matjaža Gantarja pa smo videvali na koncertih, kjer muzicirajo simfoniki; seveda nas je zanimalo ali gre – za strast ali za dobiček?

Gospoda Aleša Sedmaka pa smo spraševali, koliko je resnice v tem, da je umetnikov, profesionalcev – če se zadržimo zgolj na področju likovne ali širše in nekoliko sodobneje – vizualne umetnosti, preveč? Še posebej, če to tehtamo s količino denarja, ki kroži v slovenskem likovnem prostoru, ki pa ni zgolj Republika Slovenija, oziroma ga kot družba, se pravi, država, občine, evropske ustanove, podjetja in posamezniki namenjamo tej dejavnosti.

ZDSLU sicer v 9-ih regionalnih društvih v slovenskem kulturnem prostoru združuje okrog 700 članov; Poskušali smo tudi zvedeti, koliko je slovenskih likovnikov doma, v Sloveniji in morda tudi, koliko jih je vseh, tudi drugod po svetu. Zanimali so nas pogoji, okoliščine v katerih ustvarjajo avtorji likovnih, pravzaprav vizualnih del, ki si morajo za svoje ustvarjanje najprej ustvariti materialne temelje (nakup materialov, ateljeji… ipd); ter nekaj več morda tudi o obsegu tovrstnega ustvarjanja pri nas, ampak je to ostalo bržčas na kateri od polic za kdaj drugič.

V Strategiji poslovanja Adriatic Slovenica, omenjajo, da le-ta temelji na več kot dvajsetletnih izkušnjah in zaupanju, kot vrednote pa omnenjate še odgovornost, strast in veselje, proaktivnost ter zmagovalno miselnost. Če si lahko domišljamo, da one prve tri razumem in si jih lahko predstavljam, sta nas prav ti dve slednji najbolj zanimali – še posebej, če ju projeciramo na kulturo in umetnost?

Skušali smo oceniti, kakšenje trg umetnin na sploh pri nas. Pa tudi, koliko in če sploh – kljub načrtni dejavnosti na področju galerijske oz. likovne dejavnosti podjetniška iniciativa AS usodno ne sokreira razmer na trgu umetnin; Dotaknili smo se tudi zlorab, o katerih pa naša sogovornika nista imela kakšnih konkretnih podatkov.

Kljub sitnarjenju, seveda nismo zvedeli, kakšen del sredstev namenjajo kulturi in umetnosti, posebej likovnim in vizualnim stvaritvam; je pa v podjetju za to, torej likovno kot tudi za mnoge druge kulturne dejavnosti in umetniške discipline veliko zanimanje tudi med uslužbenci, ne zgolj med vodilinimi ljudmi.

Oba sogovornika sta kot zelo pozitivno ocenila pravkar sprejeto novelo ZUJIKa o obveznem načrtovanju javnih investicij tako, da se upošteva odstotek sredstev za kulturne stvaritve. Seveda pa smo dobršen del pogovora namenili tudi razmislekom o učinkovitejšeem urejanju tega področja v smislu stimuliranja enih in drugih (umetnikov in podjetnikov) za večja vlaganja in investicije. Vsekakor je vse bolj prisotna zavest, da družbeni podsistem kulture in umetnosti ni strošek, temveč ga vse bolj dojemamo kot investicijo, ki bi jo kazalo s fiskalnimi orodji tudi bolj spodbuditi.

Gospod Škof je pravkar prevzel že tretji mandat na čelu uprave Zavarovalnice Adriatic Slovenica, kar je dober obet – in tako upa tudi naš drugi sogovornik v oddaji g. Sedmak, da se njihova politika do kulture in umetnosti ne bo bistveno spremenila. Morda kvečjemu na – boljše, za kar je po svoje, z nekim domiselnim predlogom, ki zadeva Koper, od koder sta oba – Zavarovalnica AS in naš drugi sogovornik – akademski slikar, v naši oddaji poskrbel prav g. Sedmak.

Oddajo Radia KAOS A propos… Kultura in gospodarstvo, ki je zasnovana kot naš glavni projekt v tem letu in za katerega smo uspeli na javnem medijskem razpisu pridobiti tudi podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, smo pripravili Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter glavni avtor in povezovalec oddaje Andrej Pengov. Pogovarjal sem se z akademskim slikarjem Alešem Sedmakom, predsednikom ZDSLU in Gabrijelom Škofom, predsednikom uprave Zavarovalnice Adriatic Slovenica. Na svidenje do prihodnjič, kar naj bi bilo že v petek, ko bomo govorili o glavni slovenski operno baletni hiši in eni pomembnejših inženirskih poslovnih družb pri nas.

A propos… Kultura in gospodarstvo: Škof in Sedmak, AS in ZDSLU. A propos… Kultura in gospodarstvo: Škof in Sedmak, AS in ZDSLU. A propos… Kultura in gospodarstvo: Škof in Sedmak, AS in ZDSLU. A propos… Kultura in gospodarstvo: Škof in Sedmak, AS in ZDSLU. A propos… Kultura in gospodarstvo: Škof in Sedmak, AS in ZDSLU.

Oznake: