A propos… Kultura in gospodarstvo: Slovensko društvo Slolux – ker so vsi daleč od doma

Emil Kos, predsednik Sloluxa: Društvo deluje od leta 2015: S skupino prostovoljcev smo januarja letos prestavili zamisel o ustanovitvi slovenskega središča - Center Slolux, ki bo postal stičišče slovenske skupnosti v Luksemburgu in kjer naj bi slovenska skupnost v Luksemburgu dobila prostore za različne aktivnosti. Tako za kulturne kot gospodarske in še vse vmes. Za zdaj kaže, da bo treba to zamisel uresničevati z lastnimi, s pomočjo lastnih sredstev društva Sloluxovimi sredstvi in donacij, različnimi partnerstvi in iz prihodkov, zbranih z organizacijo različnih dogodkov, namenjenih prav zbiranju sredstev. Center bi oblikovali z zastopstvom predstavnikov STO, Spirit, GZS, seveda našega slovenskega društva in LSBC (Luxembourg-Slovenian Business Club). Tu bi delovala turistična agencija, mini slovenska trgovina, otroška knjižnica, morda celo dislocirana upravna enota, če bi bilo to sploh sprejemljivo, itd. Je pa res, da Luksemburg za Slovenijo ni posebej zanimiv, čeprav je gospodarskih priložnosti v tej najbogatejši državi na svetu veliko.

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje,s to oddajo Radia KAOS A propos. Kultura in gospodarstvo, ki je del snopiča skoraj dveh ducatov oddaj, v katerih skušamo opozoriti na zanimive primere sodelovanja gospodarstva s kulturo in umetnostjo, izpolnjujemo ta letošnji projekt in njegov, vsaj v številčnem pogledu, osnovni načrt. V vsakem začetku oddaje ponavljamo, da smo s tem projektom konkurirali na javnem medijskem razpisu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in si iz tega vira uspeli zagotoviti delno gmotno podporo. Tako smo se namreč zavezali sofinancerju, pa tudi prav je, da so o tem dejstvu obveščeni tako sodelujoči v posamezni oddaji kot njeni poslušalci oziroma gledalci.

V odnosu kultura – gospodarstvo gre praviloma gre za dvosmerni proces, ki pa se včasih zatakne tudi tako, da so pričakovanja kulturnih ustanov in umetnikov – prazni ali vsaj pol-prazni upi, nemalokrat zmanjšani na raven kakega vbogajma v obliki skromnega sponzorskega ali donatorskega prispevka; Včasih pa ostanejo tudi brez kakršnega koli odziva, ker se uprave podjetij z njimi nimajo časa ukvarjati, saj so prezaložene s tovrstnimi prošnjami; Tudi zato skušamo s sogovorniki na obeh straneh, se pravi, na kulturni in na gospodarski, preveriti, če morda razmišljajo tudi o predlogih, ki bi z močjo zakona stimulirali drugačne, bolj tvorne, sinergične in produktivne rešitve; Je pa tokratna oddaja ena od treh v celem nizu doslej, kjer smo obstali samo na eni strani dvojice in ko smo se odpovedali preverjanju idej o novim spodbudnih možnostih oblasti do gospodarstva; Če kje smo med organizatorji ali ustvarjalci kulture in umetnosti ali tistimi, ki se ukvarjajo z njo vedno našli sogovornike in obilo vsebin, tokrat pa ne moremo reči, da sogovornikov na strani gospodarstva nismo našli, ker jih niti nismo iskali, saj smo zaradi specifičnosti glavne vsebine pravzaprav govorili o potencialnih, mogočih, zelo verjetnih podpornikih; To je ena tistih oddaj, ko govorimo več o načrtih in pričakovanjih, kot o številkah in imenih; Čeprav tudi o tem; O kom torej in o čem govorimo tokrat?

Bili smo v Luksemburgu, pravzaprav na obrobju glavnega mesta te male a izjemno vplivne države, Velikega vojvodstva, v mestecu Mamer in se v tamkajšnji krajevni gostilni, nedaleč od občinske uprave, priročnega drsališča, krajevne cerkve in božičnega sejma v krajevni gostilni Cafe Kleng Gemeng ali v približnem prevodu »Ta mali Magistrat« in se tam sestali z gospodom Emilom Kosom, predsednikom Slovenskega društva v Luksemburgu, Slolux imenovanega.

Društvo Slolox so ustanovili pred dvemi leti, računajoč tudi na potencial, ki naj bi se zbral med – v pogovoru že omenjenim številom 400, morda 700 ali po zadnjih spoznanjih, no, bolj ugibanjih, celo okrog tisoč – Slovenci v Luksemburgu. Ob predsedniku Emilu Kosu so v upravnem odboru društva še podpredsednica Silvija Žagar in zakladnica Marina Seliškar, veliko dela opravi Polona Poljak, brez katere ne bi bilo družinskega programa in dogodkov za otroke. V zadnjih tednih sta se jim pridružila še Borut Pivec in Lara Klemenčič, ki zelo hitro postajata, kot poudarja in zapiše g. Kos, nepogrešljiva člana “ožjega” tima. V letošnjem letu so pripravili enajst dogodkov, zvečine kulturnih, med katerimi so bili nekateri že pravi projekti. Vsaj štirje so bili namenjeni otrokom ali pa so obravnavali vsebine, povezane z njimi, že tradicionalno so sodelovali na filmskem CinEastu, se organizrano pripravili na predsedniške volitve v domovini in na decembrske in novoletne praznike, program za prihodnje leto pa je tudi že nared. Ob nekaterih že tradicionalnih dogodkih, če jih po dveh letih delovanja lahko tako označimo, naj znova omenimo januarsko projekcijo doma in v tujini uspešnega filma Košarkar naj bo in gostovanje Boštjana Gorenca Pižame z nastopoma tako za odrasle kot za otroke. Na vse kriplje pa si prizadevajo pomagati svoetovno znani skupini Laibach, da bi si za Luksemburški koncert v mesecu marcu zagotovila ustrezno dvorano.

Ker pa smo tako v pogovoru kot zunaj njega ves čas skušali ugotoviti, kako utege te vrste entuzijazem, prizadevanje, da bi se vsaj nekaj slovenske kulture ohranjalo med našimi ljudmi v najbogatejši EU državi, no, državici, ki je mala kraljevina z vrhovnim princem, ki je kar vojvoda, smo zvedeli veliko o možnostih za podporo gospodarstva tem prizadevanjem. Slovenskega gospodarstva torej podjetij s poslovnimi interesi v tem delu Evrope, posameznih slovenskih gospodarstvenikov, ki delujejo v Luxembrugu ali blizu njega in morda še koga. Ker gre večinoma za imena in znamke s katerimi je vodstvo Sloluxa še v postopkih dogovarjanja, so nas prosili, da ne razkrijemo preveč, nekaj o tem pa vsekakor velja sporočiti, predvsem zato, ker gre ob ambicioznih letnih programih tudi za vprašanje društvenih prostorov, ki bi jih najeli prihodnje leto. Najem prostorov bi omogočil veliko dodatnih aktivnosti, kar pomeni na letni ravni okrog 25.000 €. Gre za okrnjeni projekt zamisli o Slovenskem centru, ki je bila letos spomladi predstavljena več ministrskim resorjem, javnim agencijam, turističnim agencijam in potencialnim poslovnim partnerjem, ki so sicer pokazali velik interes, vendar je bila vrednost neokrnjenega projekta ocenjena na 150.000 € letno. Vsekakor preambciozno tudi za potencialne deležnike, je še povedal predsednik Kos.

Možnosti za delovanje takega centra je veliko; V drugi polovici leta 2021 bo Slovenija namreč spet predsedovala EU; Znova se bo veliko govorilo o Sloveniji kot o izjemni turistični destinaciji. V Sloluxu so bili razočarani, ko trimesečna pogovarjanja z Adrio v začetku 2017 za uvedbo direktnega leta Ljubljana – Luksemburg niso obrodila sadov. Vsaj 500 je potencialnih potnikov te morebitne redne letalske povezave, če upoštevamo tudi 25.000 ljudi iz regije nekdanje skupne države, ki živijo na širšem območju ali v bližini, pa je ta potencial vsekakor upoštevanja vreden.

Društvo Slolux ima sicer močno podporo, ki se pogosto izkaže ne le z vplivom v določenih sredinah temveč tudi zelo realno in v gmotni obliki pri slovenskih fukcionarjih in nosilcih odgovornih položajev v različnih evropskih ali mednarodnih institucijah ali dvo in večstranskih poslovnih združenjih in društvih, podjetnikih, ki sodelujejo s Slovenijo, interesnih ali promocijskih skupinah kot sta npr. Slovesnki stojnici na Mednarodnem bazarju in na božičnem sejmu Evropske šole, pa tudi pri dr. Sebastjanu Glinšku, predstavniku društva VTIS za Luksemburg in pri Zvonetu Štrublju, duhovniku iz Bruslja, ki že več let povezuje slovensko katoliško skupnost v Luksemburgu in Belgiji, pravzaprav v kar precejšnjem delu evropskega zahoda..

Zagotovo nismo uspeli omeniti vseh, med njimi so gotovo slovenski učitelji, tudi visokošolski profesorji, ki delujejo bodisi pri poučevanju slovenskega jezika na različnih ravneh bodisi kot člani organov Luksemburške univerze in ki z delom, vplivom ali gmotno podpirajo delovanje društva SloLux. Do neke trajnejše poslovne ali mecenske, sponzorske morda kombinirane oblike podpore ali sodelovanja pa jih bržčas čaka še kar nekaj dela in naporov.

Pri tem vztrajajo tudi zaradi razumevanja Urada za Slovence po svetu, kjer sta jim vedno pripravljena prisluhniti tako minister Gorazd Žmavc kot sekretar Zvone Žigon, zelo zadovoljni pa so tudi z razumevanjem in podporo Veleposlaništva RS v Bruslju in osebnimi przadevanji tako veleposlanikov – prejšnjega Matjaža Šinkovca in Rada Genoria, ki je ob koncu letošnjega poletja prevzel to dolžnost ter namestnika veleposlanika Jeana-Pierra Vonarba. V prihodnje bodo preučili tudi možnosti za meddržavno sodelovanje v okviru pobratenih mest – Maribora in Petangea (petanža) ter Škofljice in Merscha natančneje pa bodo preverili tudi potencial, ki ga predstavljajo slovenska podjetja, ki so že odprla izpostave v Luksemburgu.

Emil Kos, ki je, kot že omenenjo, bil pred približno mesecem dni imenovan za člana Sveta Vlade RS za Slovence po svetu in ki je, česar še nismo omenili, od letošnjega oktobra tudi nadomestni član Nacionalnega sveta tujcev v Luksemburgu, prav ob koncu najinega srečanja , že na trgu pred Kleng Gemengom, pove, da ga doseže veliko elektronske pošte podjetij iz Slovenije, kar kaže, je prepričan, da prepoznavnost društva Slolux raste.

Nam pa se je, kot posebej zanimiva iztočnica, ko v teh dneh obeležujemo 125. obletnico rojstva Hermana Potočnika Noordunga in ko včasih ne vemo, kaj vse bi mogli povezati s Kulturno gospodarskem središčem evropskih vesoljskih tehnologij – Noordung centru, KSEVT-om, v Vitanju, pokazal del Kosovega zapisa, češ, … o sodelovanju med Slovenijo in Luksemburgom se bo zagotovo še veliko govorilo, ne zgolj zato, ker Luksemburg nadaljuje z realizacijo strategije postati svetovna velesila na področju rudarjenja v vesolju in ker ogromno investira v razvoj in privlačnost okolja start-upom ter podjetjem, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem, temveč tudi zaradi nekaterih prihodnjih projektov…, ki pa so menda še zaviti v tančico skrivnosti. Navidezne, virtualne in umišljene ali pa morda realne in utemeljene. In kakšne – morda umetniške? Ne verjamem? Politične? Mogoče. Gospodarske? Najverjetneje. Ve se, da so v Luksemburgu poslovni in mamagerski krogi znani po izjemni kreativnosti na področju finančnih, bančnih, davčnih in bilančnih, tudi fiskalnih in ne nazadnje tudi političnih, recimo diplomatskih mojstrovin. Morda ostane tudi kaj za tam živeče in delujoče naše ljudi…

Za oddajo A propos… Kultura in gospodarstvo je Radio KAOS na javnem medijskem razpisu uspel pridobiti nekaj podpore iz javnih sredstev, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. S pomočjo in ob sodelovanju ekipe V živo ter njenega vodje Petra Kastelica smo jo pripravili Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter Andrej Pengov; naš tokratni sogovornik je bil Emil Kos, predsednik društva Slolux v Luksemburgu. Na svidenje in prijazen pozdrav do prihodnjič, spoštovane gospe, cenjeni gospodje, ko bomo predstavili nadvse dinamično in vsebinsko bogato sodelovanje kranjske izpostave Zavarovalnice Triglav na področju likovne umetnosti in njihovega trenutno gostujočega slikarja, sicer specialista radiologa, dr.Petra Sokliča. Fotografije notranjosti in zunanjosti lokala Cafe Kleng Gemeng v Mamerju so povzete z njihove uradne spletne strani.

A propos… Kultura in gospodarstvo: Slovensko društvo Slolux – ker so vsi daleč od doma A propos… Kultura in gospodarstvo: Slovensko društvo Slolux – ker so vsi daleč od doma A propos… Kultura in gospodarstvo: Slovensko društvo Slolux – ker so vsi daleč od doma A propos… Kultura in gospodarstvo: Slovensko društvo Slolux – ker so vsi daleč od doma A propos… Kultura in gospodarstvo: Slovensko društvo Slolux – ker so vsi daleč od doma

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *