A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? Dr. Neda Pagon in Franci Kapler o Utopiji in utopijah.

Dr, Neda Pagon: Srečo, ki je pravzaprav nekakšna središčnica, tudi sinonim sleherne utopije, vse preveč vežemo na državo, na njen ustroj, politični sistem. Srečna je lahko dežela, ker je bila letina dobra in srečna je družina... Ali je res za delovanje države potrebno, da na to vežemo pojem sreče?

V oddaji A propos, kultura… Kaj pa Umetnost?, ki jo pripravljamo in realiziramo s pomočjo javnega denarja, ki ga z medijskim razpisom zagotavlja Ministrrstvo za kulturo Republike Slovenije, smo se končno lotili teme, ki jo napovedujemo pravzaprav že od samega začetka poletja, ki se je pravkar izteklo. O utopijah v uredništvu Radia KAOS razmišljamo že od pomladi, med tem so ta pojem uporabili tudi za skupni imenovalec repertoarja gledališke sezone 2016/2017 v ljubljanski Drami kjer smo prav sinoči, neposredno po predstavitvi novega dela – petkove premiere na odru Male drame Utopia – Arheologija raja, ki jo je pripravila skupina izjemno mladih avtorjev, zvedeli tudi podatek, da se je vsaj tretjina nemških gledališč novo sezono odločilo oblikovati pod tem imenom.

Dobršen del letošnjega leta se v teh oddajah srečujemo z vprašanji ali imamo znotraj slovenske kulture dovolj moči, znanja, spretnosti in navdiha, da ustvarjamo Umetnost? Ali pa je tudi to zgolj samo neka neprijemljiva meglica, utopija, torej? Je naše domače okolje, tudi v formalnem, sistemskem, državotvornem smislu dovolj spodbudno in prožno, da kaj takega omogočaa in ali smo z umetniškim ustvarjanjem v Sloveniji do te mere konkurenčni, da nas opazijo, slišijo in upoštevajo tudi na tujem. Ali morda nekoliko bolj grobo: je slovenska kulturna in umetniška produkcija tudi izvozni artikel, doma pa dovolj zanimiva in dobra, da se od nje more (lahko) živi in tudi vlaga vanjo?

Vsa ta vprašanja so slej ko prej sila zahtevna in najbrž nimajo enoznačnega odgovora; Pravzaprav nas potiskajo v razmisleke, ki so zagotovo neke vrste – utopija, pač!

Utopija Thomasa Mora iz leta 1515 ni sla, želja, hotenje, strast po dobri državi. Je premišljena, pretanjena, tudi prefrigrana ali lepše in politično korektneje – intelektualna kritika lastne države, ki jo je artikuliral državni funkcionar, zavezanec sistemu, v katerem zasluži za življenje in od katerega živi.

Ljudje se danes ljudje bojijo utopije… ker je utopija morda premočna beseda.

In prav o tem, o utopijah torej, smo se pogovarjali z našo tokratno sogovornico dr. Nedo Pagon, ustanoviteljico, urednico znanstvene zbirke in direktorico založbe Studia humanitatis. Utopija Thomasa Mora iz 1515.leta, refleksija Morove – Odprta utopija Sthepena Duncomba, 500 let pozneje, kar je bilo lani, in Zbornik o utopijah v 21. stoletju, ki je izšel pri tej založbi letošnjo pomlad, so bili neposredni povodi za tokratno oddajo. Pogovor v oddaji A propos, kultura… Kaj pa Umetnost?, ki ga je tokrat pripravil in vodil Franci Kapler.

Ker so te oddaje zasnovane tudi tako, da sogovornike ob vsem drugem vprašamo tudi po njihovih umetniških, v tokratnem primeru predvsem knjižnih prereferencah – v smislu, kaj pravkar pravkar pripravljajo, o čem razmišljajo, kaj berejo, kaj so si ogledali, poslušali in kaj od tega bi bil njihov izbor umetniškega in vrednega pozornosti, kaj ali kdo od avtorjev jih je morda fasciniral, nam je Neda Pagon odgovorila, da ima za vsako poletje pripravljenih kar nekaj knjig, h katerim se vsakič vrača in tudi kar nekaj čtiva, ki ga ne zmore prebrati, čeprav bi si to želela, ker je vsega pač preveč, poletje pa prekratko. Pravi, da je hvaležna bralka tudi leposlovne, ne zgolj strokovne litetrature, kar sociologi običajno ni(s)mo, je na to vprašanje še dodala Neda Pagon.

Zadnji del pogovora Francija Kaplerja s tokratno gostjo v oddaji A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? smo zaradi že dodobra prekoračenega predvidenega časa in zaradi tonskih škratov, ki so se med snemanjem naselili vanj, zgolj na kratko povzeli.

Dr. Neda Pagon sicer hodi redno v gledališče in v kino, kjer tudi ne srečuje prav veliko sociologov, kar je še pet let nazaj veljalo za nekakšno manjpomembno početje… vsako poletje se vrača k branju, kot se je izrazila »kakšnega 17. in 18.stoletja«; posebej je omenila sijajnega novelista Tristrama Shandyja, potem skuša prebrati nominirance za različne nagrade, seveda najrej za Kresnika, ki so jo – tako mimogrede – letos precej razočarali, hotela je prebrati Kovačičeve Kristalne čase, a se je znova takoj vrnila k njegovim Prišlekom. Preveč po vsebini tržno naravana postaja anglosaška, zlasti ameriška literatura, ki je v prodajnem pogledu daleč najuspešnejša a se je zlasti v žanru kriminalk iz tega objema uspešno izvila nordijska literatura, medtem ko je nadvse pozitivno presenečena nad italijanskimi avtorji na področju filozofijie, kjer Francozi izgubljajo primat.

Tik pred koncem oddaje sta se s spraševalcem dotaknila tudi vloge sindikatov na obeh straneh knjižne in umetniške produkcije nasploh; ne pri nas in tudi vse manj v vsem kapitalističnem svetu sindikati sploh ne odigrajo njihove ključne vloge. Kot da jih ni… Zakaj sploh so?

V tej oddaji A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? sta se o utopijah in Utopijah torej pogovarjala nas sodelavec Franci Kapler in dr. Neda Pagon, iz založbe Studia Humanitatis. Oddaja sodi v projekt z istim imenom, ki ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije podpira z denarjem iz javnega medijskega razpisa. Za zasnovo, pripravo, produkcijo in post-produkcijo pa so poskrbeli Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter Andrej Pengov.

Na svidenje do prihodnjič, ko se bomo znova mudili med knjižnimi policami in se nekoliko bolj posvetili Beletrini in njenemu 20-letnemu delovanju ter poeziji do katere tudi z tradicionalnim, že kar nekaj časa mednarodnim, festivalom Dnevi poezije in vina, podčrtujejo založbino predanost tudi tej ustvarjalni zvrsti in umetnosti. Letos so jih pripravili že dvajsetič.