A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? na Fabuli: Kultura = umetniški užitki + ekonomski učinki.

Lenart J. Kučić: Da je kultura del socialnih politik, ni samo slovenska posebnost. Aidan Cerar: V Sloveniji nimamo sprejete enotne definicije za kreativne industrije; primerneje bi bilo uporabljati izraz kreativne dejavnosti. Kreativni sektor je pomembni bazen zaposlitev (2 do 3%). . Natalija Medica: Dobro bi bilo, da bi celotno gospodarstvo bilo maksimalno kreativno in da prenehamo s sektorskim ločevanjem. Definiranje kreativnih dejavnosti pa je zaradi silnega tehnološkega napredka zelo izmuzljiva stvar. Andrej Srakar: Ekonomski učinki kulture in umetnosti v Sloveniji absolutno so! Eva Matjaž: Prizadevati si moramo za kakovostno (kulturno in umetniško) produkcijo… Razpisi pa zvečine stimulirajo količino. Miha Mazzini: V dobi atomizacije, izolacije in osamelosti je ukvarjanje z ustvarjalnostjo eno redkih smiselnih opravil, ki so nam še ostala.

Projekt s skupnim naslovom A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? podpira Ministrstvo za kulturo RS s sredstvi iz javnega medijskega razpisa. Tokrat smo se s kamero in mikrofonom ustavili na samem robu letošnjega mednarodnega festivala Fabula – literature sveta. Trinajsta izdaja te sijajne literarne prireditve, ki je tokrat trajala 10 dni, je doživela rekorden obisk Osrednji festivalski dogodki so bili tudi letos literarni večeri z uglednimi avtorji z vsega sveta in iz Slovenije. Velikega odziva pa so bili deležni tudi dogodki festivalskega fokusa Prišleki.
Skozi pogovor in branje so se slovenskemu občinstvu letos predstavili: Cees Nooteboom iz Nizozemske, Juan Gabriel Vásquez iz Kolumbije, Matthias Göritz iz Nemčije, Sjón z Islandije, Teofil Pančić iz Srbije in slovenska avtorica Samira Kentrić. Ob festivalu so izšla njihova knjižna dela v slovenskem jeziku, ki so ljubiteljem literature tudi po festivalu na voljo v večini slovenskih knjigarn. Vrhunec dogodkov je bil debatni večer v Fokusu: Barbari pred vrati, na katerem so sodelovali bosanski pisatelj in publicist Igor Štiks, nizozemski esejist Peter Vermeersch, ki je posebej za Fabulo napisal esej Nočni popotniki, francoski intelektualec in eden najvidnejših predstavnikov strukturalistične šole Jean-Claude Milner, slovenska filozofinja Alenka Zupančič, hrvaški aktivist in filozof Srećko Horvat in srbski novinar in publicist Teofil Pančić. To seveda še zdaleč ni vse, kar je prinesla letošnja Fabula, ki se je končala 7. marca, v Kinu Šiška z okroglo mizo o kulturni ekonomiki oziroma o tem, v kolikšni meri lahko kultura poleg umetniških užitkov prinaša tudi ekonomske učinke. In prav to izjemno zanimivo in na trenutke iritirajočo vsebino, ki smo jo za našo rabo skrajšali za skoraj polovico, prinaša tokratna oddaja A propos, kultura… Kaj pa Umetnost?

Pogovor, ki je imel ambicijo javne razprave z naslovom, oblikovanim v matematično formulo Kultura = umetniški užitki + ekonomski užitki, je uvedla Renata Zamida, programska vodja Fabule 2016. Sogovorniki na odru dvorane Komuna so bili – po vrsti, kakor so se vključevali v pogovor – Aidan Cerar, vodja projektov v ljubljanskem Regionalnem centru kreativne ekonomije, Natalija Medica iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Andrej Srakar iz Inštituta za ekonomska raziskovanja, Miha Mazzini, pisatelj in publicist in Eva Matjaž, soustanoviteljica kreativnega centra Poligon, psihologinja in družbena raziskovalka novih družbenih in ekonomskih modelov. Pogovor je koncipiral in ga vodil novinar in publicist Lenart J. Kučić.

Oddajo A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? smo tokrat namenili pogovoru, pravzaprav javni razpravi o predpostavki, da je seštevek umetniških užitkov in ekonomskih učinkov – kultura. Kot sklepni dogodek Letošnje Fabule so jo pripravili v Beletrini. Precej časa so govorci posvetili pogovoru o ustreznosti najpogosteje uporabljanih definicij na obravnavanem področju, a ne le temu. Tokrat smo objavili smo malenkost več kot polovico od vsega, kar so v dvorani Komuna, ki je del Kina Šiške, povedali. Konceptu kreativnega mesta, pomembnosti kakovosti ne pa zgolj kvantitativnih rezultatov v kulturi in napačni rabi pojma neoliberalizem tudi na področju umetnosti in kreativnosti, o čemer so med drugim tudi govorili ob tej priložnosti, se bomo posvetili enkrat v prihodnosti. Za posnetke pogovora je poskrbela ekipa Radia KAOS, oddajo pa podpisuje Andrej Pengov.

Na svidenje do prihodnje oddaje, ki – tako kot pravkar končana – nastaja ob delni podpori, ki jo z javnim denarjem iz medijskega razpisa zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.