A propos, kultura… Kaj pa umetnost? Nov model kulture bo. Minister tudi. S kakšnimi pooblastili že?

Dr. Vesna Čopič: Minister se ne more odreči odgovornosti za odločitve strokovnih komisij! Dr. Uroš Grilc: Minister mora zagotoviti delovanje sistema presoj o programih, projektih in vsebinah; odločitve morajo biti strokovne in člani komisij morajo zanje odgovarjati.

V tokratno oddajo A propos, kultura… Kaj pa Umetnost?, ki je del istoimenskega projekta, ki ga pripravljamo in realiziramo tudi s pomočjo javnega denarja, namenjenega javnim medijem in ki ga zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, smo povabili dr.Vesno Čopič in dr. Uroša Grilca. Oba na različne načine preskušana in izkušena tudi v sooblikovanju kulturne politike, vodenju, oblikovanju ali soooblikovanju odločitev na področju kulture in najbrž tudi umetnosti tako na lokalni, državni in evropski ravni. Da o posameznih projektih, ki sta jih podpisovala ali sopodpisovala, ne govorirmo posebej. Načrtovana glavna tema pogovora so nujne spremembe v instrumentih in instrumentariju družbenega podsistema kultura.

Oba, vsak zase, sta angažirana v dveh različnih skupinah, ki ločeno pripravljata svoj pogled na tisto, kar je treba spremeiniti in na vrstni red najnujnejših opravil in postopkov, kar naj bi prinesel novi krovni zakon za kulturo. Zdi se, da je vendarle nastopil pravi trenutek, da se na tem področju, se pravi v sistemski ureditvi kulture, pogojev za njeno delovanje, določanju vzvodov oblasti, če hočete, … in posledično morda tudi na področju ustvrjanja kaj ključnega vendarle spremeni. Uvodoma nas je zanimalo, če je morda aktualna sprememba na ministrskem mestu pravi trenutek za kak odločilnejši preboj in dejanske spremembe. Takoj se pokaže in skozi vso oddajo utrdi prepričanje, da aktulani trenutek, ko se menja minsiter, na to nima nikakršnega vpliva.

Najbrž nima smisla spraševati, ali pač, zakaj dve skupini nastopata iz iste, enake podrasti in z različnimi – pa tudi ne povsod – vsebinskimi poudarki in tudi vsebinami. V tej oddaji nismo imeli ne ambicij ne dovolj časa, da bi temeljito obravnavali vse glavne poudarke in predstavili vse razlike v razmislekih ene in druge skupine, če dvema, ki tvorita drugo skupino (Grilc & Kardum) lahko sploh rečemo – skupina. Zakaj ima slovenščina dvojino? Zakaj že? Kaj od tega, kar so ti ljudje pripravili, no nekaj od tega pa nam je vendarle uspelo razluščiti.

Začelo se je pri različnih pogledih na podatke o dejstvih v kulturi, o tem ali in koliko jih nimamo in kaj počnemo z njimi, če jih že imamo.
Do natančnejše razporeditve ali artikulacije namenov in ciljev sprememb, ki se jim ne bo moč izogniti – kakršne koli že bodo – seveda nismo prišli, kaj šele, da bi uspeli določiti glavne (ne splošne, glavne) cilje in pričakovane rezultate ter da bi potem vse skupaj umestili še v kakšno obvladljivo časovno dimenzijo – če je prostorska pač oprdeleljena z državo, njenimi lokalnimi enotami in morda celo z jezikovnim, etničnim raztežajem. Zalomilo se nam je že… ne, ne, bilo bi napak govoriti, da se je kaj lomilo… No, že pri omembi NPK (nacionalnega programa kulture) kot strateškega dokumenta države in njene oblasti – kulturne in parlamentarne, posledično pa tudi izvršne, se pravi vladne, so se pokazale konceptualne razlike. Kakšne? Bo treba poslušat … oddajo, kakopak!

Zaradi povečanja dramatičnosti in netenja zanimivosti za prisluh temu sijajnemu pogovoru ali morda za pogled vanj – samo še ta omemba: Kaj za vraga naj bi potemtakem minister za kulturo sploh delal? Vprašanje je na mestu, ne le zaradi kulture, tudi zaradi prepletenosti resorjev, kamor naj bi kultura (in morda tudi umetnost) sploh segla. Trije, štirje, so zagotovo taki, ki si brebrižnosti do kulture ne smejo privoščiti, kot je (bilo) zvečine v navadi (doslej).

O medijih, kjer je nujna temeljita prenova in kjer mora kultura (ali pa morda kak novo ustanovljen oddelek vlade /resor?/) opraviti veliko dela, pa o javnih zavodih nacionalnega in lokalnega pomena, pa o nevladnih organizacijah in samostojnih ustvarjalcih, dediščini in končno sindikatih – recimo med člani treh velikih orkestrov – pa ne samo tam, smo tudi govorili. In odločen “ne!” smo slišali na vprašanje, če bi sto milijonov evrov več za kulturo bistveno spremenilo stanje v kulturi, v umetnosti in v … državi.

Oddajo je ob podpori sredstev iz javnega medijskega razpisa, ki ga izvaja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ter s pomočjo pripadnikov SRČa in GeKaja pripravil in vodil Andrej Pengov. Za zvok, sliko in kar sodi zraven pa je skrbela Nina Radoš.