A propos kultura… Kaj pa Umetnost? Violeta Tomič in Saša Tabaković o umetnosti, kulturi in oblasti

Jedrt Jež Furlan: Sta odšla iz kulture v politiko zaradi denarja? Saša Tabaković: Politika ni ultimativna… Umetnost pač! Violeta Tomić: Vaj iz nastopanja – tako kot večina poslancev - seveda ne potrebujeva, nama primanjkuje drugih poslanskih in političnih znanj, spretnosti in veščin.

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje! To je Radio KAOS in oddaja A propos kultura… Kaj pa Umetnost? Tokrat smo se nekaj dlje časa zadržali v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta, katerega kratica se posrečeno bere kot SloGI. Tja je novinarka, publicistka, kulturna ustvarjalka, organizatorka in producentka Jedrt Jež Furlan zadnji torek v februarju povabila dva s slovenskih gledaliških odrov, filmskih platen in televizijskih ekranov – Violeto Tomić in Saša Tabakovića. Oba sta po izobrazbi, strokovni in poklici usmeritvi dramska igralca, ki sta se v aktualnem mandatu državnega zbora priključila 90 članski množici ljudskih poslancev, članov Državnega zbora Republike Slovenije. To je bila primerna priložnost, da se temu pogovoru priključimo tudi z našo kamero in mikrofonom, saj se je obetal zanimiv pogovor tudi o temah, ki jih obravnavamo v naši oddaji.

Začelo se je seveda z dogajanji, dejstvi in refleksijami, ki so napolnjevale javni – politični in kulturni prostor ob in po cenzurirani Prešernovi proslavi ter po seji Odbora DZ za kulturo, kjer je bil, sicer na prekinjeni seji, na dnevnem redu tudi ta zaplet.

Kako naj bi sploh uredili način delovanja Upravnega odbora Prešernovega sklad, da bi lahko dobro, kar najbolj transparentno in učinkovito deloval, je bilo eno od vprašanj gostoma. Zakaj ga naj ne bi sestavljali sami umetniki? Zakaj je odločanje o tem sploh v rokah poslancev, saj pri mnogih vprašanjih niti koalicija niti opozicija nista znotraj svojih struktur enotni… Pa ne gre zgolj za vprašanje Prešernovih nagrad. Podobno je, na primer, tudi pri oblikovanju nadzornih in programskih organov RTV Slovenija.

Kakšna in kolikšna je prednost dveh poklicnih dramskih igralcev pred drugimi poslanci – prav zaradi njunih strokovnih znanj? Kar zadeva nastopanje, seveda precejšnja, potrebujeta pa vrsto drugih znanj, spretnosti in izkušenj, kot so sistemska vprašanja delovanja državne in lokalnih oblasti, postopki, metode političnega dela, načini odločanja v parlamentu, pravna upravna znanja in veščine in podobno.

Moja prva lekcija v parlamentu je bila, da koalicija ne pomeni, da vladaš skupaj, pač pa, da si oblast deliš, je povedal Šaša Tabaković. Politika ne sme biti ultimativna, umetnost pač je!

Mnogi poslanci jemljejo parlament kot teater. Kako pa je, ko si poslanec, poslanka in ko še vedno nastopaš na odrih. Praviloma se novim angažmajem odrekata, igrata le še v projektih, v katerih sta angažirana od prej. S tem v zvezi ime Tomićeva zanimivo izkušnjo, ko je doživela protest gledalca, da pa »ta levičarka« že ne bo tukaj nastopala…«.

Kaj je bila tista osebna ali družbena okoliščina, ki ju je iz ustvarjalnega in na nel način varnega okolja umetnosti pripeljala v politiko? Nismo slišali enoznačnega odgovora. Pri Tabakoviću je bilo to nekaj povsem drugega kot pri Tomićevi.

Seveda se v pogovoru niso izognili niti nenehno v zraku lebdečemu in na različnih forumih kar naprej ponavljanemu vprašanju o ustreznosti kadrovske odločitve predsednika vlade in DeSUSa, da ministrstvo za kulturo vodi mag. Julijana Bizjak Mlakar.

Za tokratno oddajo A propos kultura… Kaj pa umetnost? je bilo to vse, kar smo vam pripravili s pogovora Jedrt Jež Furlan z dramsko igralko in igralcem Violeto Tomić in Sašom Tabakovićem. Gradiva je še za skoraj enkrat toliko in zelo verjetno je, da ga bomo – prav zato, ker smo tokrat končali na točki, ko so govorili o delovanju kulturne oblasti pri nas – nadaljevali že prihodnjo sredo. Oddajo sem pripravil in realiziral Andrej Pengov Bitenc, ob lastnih posnetkih, se pravi domači video produkciji Radia KAOS pa smo uporabili tudi posnetke, ki so nam jih prijazno odstopili v Slovenskem gledališkem inštitutu. Posnel jih je njihov sodelavec Miha Čepeljnik. Na svidenje do prihodnjič!