A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? Zahtevna programa Obalnih galerij in SLG Celje, ljudi in denarja pa premalo.

Jelka Pečar, ravnateljica Obalnih galerij Piran: Vsak teden se ukvarjamo z eno od razstav; Pet razstavišč, štiri kustosinje (šele od letos), nekaj nad pol milijona javnih sredstev in samo v Mestni galeriji Piran je vstopnina. Dva evra in pol manj za mladino in upokojence. Obisk pa zavidljiv. Tudi zunaj glavne turistične sezone. Naša posebnost, pravi galerijski biser na prostem, pa je bienalna Forma viva. Mag. Tina Kosi: V sezoni 2016/2017 pripravljamo šest premier, štiri bodo postavljali odlični in že preskušeni, dve pa smo zaupali mladima režiserjema. V novembru pripravljamo tudi avtorski projekt domačih igralcev pod vodstvom Branka Završana. Pri nas pa poskrbimo tudi za otroške in mladinske predstave. Novost med njimi je tokrat Jakec in breskev velikanka v režiji Matjaža Latina.

Gradivo za oddajo A propos, kultura… Kaj pa Umetnost?, ki jo pripravljamo in realiziramo s pomočjo javnega denarja, ki ga zagotavlja Ministrstvo za kulturo iz javnega medijskega razpisa, smo tokrat posneli v Piranu in v Celju. Pogovarjali smo se kulturi in umetnosti nasploh ter o pogojih za uspešno in odmevno delovanje. Naši sogovornici sta bili ravnateljica in upravnica, vsaka zase mojstrica na svojem področju, obema pa smo zastavili nekaj podobnih, če ne identičnih vprašanj tako o njunem delu, kot o okoliščinah in pogojih v katerih delujeta ustanovi, ki ju vodita, o razmerah v slovenski kulturi, posebej po zamenjavi v vodstvu ministrstva in seveda o prihodnjih programih – razstavah in dogodkih v galerijah in novi sezoni v gledališču.

Najprej objavljamo pogovor s profesorico Jelko Pečar, ravnateljico Obalnih galerij Piran, javnega zavoda, ki ga sestvlja pet umetnostnih razstavišč: v Piranu Mestna galerija in Galerija Herman Pečarič ter Galerija Meduza 2, v Portorožu imajo Prostor za sodobno umetnost Monfort in v Kopru galeriji Loža in Meduza. Že v prvem vprašanju smo se čudili čarovniji, kako uspejo pripraviti programe in razstave na petih lokacijah, v treh mestih z ekipo šestih sodelavcev, pravzaprav sodelavk. Vsak mesec, točneje vsak pol-drugi mesec odpro katero novo, tako da vse v petih obalnih galerijah vedno kaj dogaja. Brez premora in ne le v turističnih sezoni. In to le ob štirih kustosinjah; četrto strokovnjakinjo so prisdobili tako ali tako šele v začetku tega leta. Do takrat so bile samo tri. Vsak teden se torej ukvarajajo z vsaj eno razstavo. Saj si najbrž predstavljate, kakšen organizacijski, časovni in finančni zalogaj je postavitev posamezne razstave. Pa seveda njeno podiranje tudi.

V portoroškem Monfortu se to nedeljo konča slikarska razstava Marka Jakšeta in Mitje Ficka potenciali, talenti in pacienti, v koprski Meduzi pa prihodnji konec tedna zapirajo razstavo slik Rajka Apollonia S telesom razumem. V Mestni galeriji Piran in v Galeriji Loža v Kopru pa v soboto odpirajo memorialno razstavo risb in kipov Jože Pohlena Moj košček Istre, o kateri je z zanosom govorila tudi naša sogovornica.

V Celje pa smo se odpravili na pogovor k upravnici Slovenskega ljudskega gledališča mag. Tini Kosi. Pravi trenutek smo izbrali za ta obisk in pogovor, ko se izteka ena in ko tečejo intenzivne priprave na novo sezono. Kljub temu, da nam je pri snemanju tega pogovora kar pošteno zagodla zvokovna tehnika, se bo z nekaj vztajnosti in predvsem zaradi zanimivih odgovorov sogovornice, splačalo preriniti se do konca oddaje. Naše prvo vprašanje gospe Kosi je bilo, kako in če sploh, jih moti dejstvo, da je programsko leto drugačno od fiskalnega, se pravi poslovnega.

Repertoarno bo to znova bogata in polna sezona s šetimi velikimi premierami in eno otroško igro. Pa seveda z mnogimi ponovitvami popularnih predstav iz prejšnjih sezon ter številnimi gostovanji po celjskem in drugod po Sloveniji.

V petih letih so se sredstva, ki nam jih SLG Celje namenja Ministrstvo za kulturo, zmanjšala za več kot 260.000 evrov. Težava ni samo v tem, pravi upravnica mag. Tina Kosi, ki se prav v tem času poteguje za nov vodstveni mandat, ker je vedno manj denarja, pač pa predvsem v tehnologiji oblikovanja in dogovarjanja o in za program. Dogovori potekajo v danih pogojih tistega trenutka, v tistem fiskalnem letu, ki pa jih financer v letu, ko je treba ta program realizirati, spremeni. Praviloma na slabše.

V oddaji, ki jo podpisujeva Urška Pengov Bitenc in Andrej Pengov in ki smo jo realizirali s pomočjo denarja iz javnega medijskega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, sta bili naši sogovornici ravnateljica Obalnih galerij Piran, profesorica Jelka Pečar in upravnica Slovenskega ljudskega gledališča Celje mag. Tina Kosi. Lepo pozdrav do prihodnjič, ko si v studiu radia KAOS obetamo obisk dr. Barbare Jaki, muzejske svetnice in direktorice Narodne galerije v Ljubljani.