A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? Zakaj je tako govoril Zaratustra? Čezčlovek Matjaža Bergerja.

Matjaž Berger: Če besedo nadčlovek spremeniš v besedo čezčlovek, dobiš popolnoma novo konturo. .. Čezčlovek označuje človeka samega, ki presega lastno bit. Nadčlovek pomeni, da ima ta osebek nekoga pod sabo, hlapca… Ni nujno, da bi več denarja v kulturi prineslo boljšo umetnost, zanesljivo pa bi to pomenilo bolj odprt prostor.

Naš gost in sogovornik v oddaji A propos, kultura… Kaj pa Umetnost, ki jo bo, kot vse kaže, z denarjem iz javnega medijskega razpisa, podprlo tudi Ministrstvo za kulturo RS.je bil tokrat Matjaž Berger, režiser in ravnatelj novomeškega Anton Podbevšek teatra.

Imela sva dober namen, da bi se v tej oddaji pogovarjala že ob premieri predstave Julesa Verna in Matjaža Pograjca 20.000 tisoč milj pod morjem in tudi nekako bližje premieri dela Friedricha Nietzscheja Tako je govoril Zaratustra prav v Bergerjevi režiji. Pa se je zgodilo, da nam je takrat ob zimskih počitnicah zmanjkalo morja, zdaj, pred majskimi slavji pa besed, govora, Zaratustrovega… Bi se človek vprašal, kaj bomo pa zdaj? A nam tem ni zmanjkalo. Tudi po Vernovi in Nietzschejevi zaslugi ter še mnogih, ki nam več ali manj umetniško – raje manj, kot bolj, oblikujejo delovno in življenjsko okolje.

Kaj bi na to rekla Wagner in Nietzsche, ki smo ju v teh krajih desetletja brali in poslušali pod odejo z baterijo v roki – ker sta veljala za Hitlerju menda ljuba ustvarjalca umetnika…? No, to je bilo vprašanje, ki ga Bergerju v napovedih predstave o Zaratustri – za razliko od časov, ko je pripravljal uprizoritev letečega Holandca, tokrat niso zastavljali. Čeprav je pogovor o tem našemu tokratnemu sogovorniku najpogosteje odveč, se temu vprašanju v oddaji nismo ognili.

Impozanten vtis, ki ga ponuja prizorišče predstave v kompleksu Galerije Božidarja Jakca, nas prepričuje, da je cerkev ne le laboratorij in oblikovalka človeških duš, pač pa tudi kot komaj s čim zamejeno vesolje. Ta občutek človeka prevzame že kmalu na začetku predstave. Če lahko razumem, da je Leon Štukelj, novomeški telovadec in globalni olimpionik in da so telovadne grede in koze rekviziti na, ob in preko katerih je treba izpovedati Nietzschejevo misel Čez Človeka – v nasprotju z menda doslej napak prevajanim Nad človekom, arijskim Ueber Menschom, so skoki s palico brežiškega atleta Jureta Rovanovi lahko tudi preskakovanje deroče vode ob izlivu Krke v Savo. Z Dolenjsko na Štajersko. Od tu iz Kostanjevice v Brežice…?

Seveda nas je zanimalo, zakaj Nietzschejevo delo, prav zdaj in zakaj Zaratustra? Uprizoritev, ki je nastala v koprodukciji Galerije Božidarja Jakca in s sodelovanjem zagrebške koprodukcijske hiše Eurokaz ter ljubljanskega Cankarjevega doma, je prepričan Matjaž Berger, bo omogočila tolmačenje Nietzscheja kot radikalnega in izvirnega misleca o svetu ter človeku, usmerjenem v prihodnost.
In zakaj Laibach? Mimogrede – v trenutku, ko je potekala oddaja neposredno v program je skupina Laibach, ki je vse do 9. maja na evropski turneji, potovala iz Londona v danski Aalborgu, kjer bodo nastopili v četrtek. Kolikor smo uspeli zvedeti pred oddajo, je dosedanji potek turneje vsekakor uspešen, londonski koncert pa je bil menda popoln uspeh. No, več o tem imamo obljubljenega, ko se del organizacijske ekipe ansambla v prihodnjih dneh vrne v Ljubljano. Njihovega pojasnila o tem, zakaj so se odločili sodelovati v projektu Zaratustra, ki bi lahko bil tudi – vsaj v glasbenem smislu – manj strukturalistično zastavljen in kaj je treba narediti, da lahko umetnik posameznik ali skupina ustvarjalcev dobro zasluži tudi kot izvozno relevantna produkcija, razumljivo, še nimamo. Smo pa o tem govorili z našim sogovornikom. Če ga površno povzamemo: Točno ta glasba je glasba Nietzschejevih sporočil v Zaratustrovem govoru.

APT je lokalno, za slovenske razmere pravzaprav regionalno gledališče. Sta po delovanja načinu v in za kulturo lokalna in državna oblast v čem različni? Kaj je tisto ali bolje – kje se odgovornost za uspeh umetnika ali skupine ustvarjalcev, v vašem primeru – gledališča, prelomi, zdrsne, preloži z ravni ustvarjanja na pogoje delovanja na občino ali državo? Kje je največ šumov, napak, nerodnosti ali morda možnosti? Skušali smo tudi zvedeti, kje se lomi ali kje dobro, morda odlično funkcionira državna in lokalna kulturna oblast? In seveda – ali bi več denarja razrešilo ključna vprašanja razvoja umetnosti, kulture. Ne nujno. Več prostora, še več zraka pač!

Kako Matjaž Berger osebno in v interakciji z izjemnimi sodelavci – kot posameznik in kot skupina – Nietzscheja razumemo, da se ukvarja s posameznikom – presega, presegajo samega sebe?

Vse kaže, da bi bil pravi vzklik ne Več svetlobe pač pa nenehno spraševanje Kako preseči sebe, da bi vsakdo lahko bil samosvoj Čez Človek, pač pa … Vprašanje – kje hodiš Anton Tomaž Linhart – je vsekakor ustrezno manj pomembno, ga je pa – vsaj kot metaforo, čutiti tudi v okolici Anton Podbevšek teatra..

Pogovor sva res pripeljala tako rekoč do konca, ker pa nisva omenila še nekaterih pomembnih delov iz bogatega nabora ustvarjalnih sredstev, pomagal, orodij in ljudi predvsem v predstavi Tako je govoril Zaratustra pa tudi oni iz samega uvoda oddaje – 20.000 milj pod morjem, sva se prav ob koncu odločila da tudi v naši oddaji objavimo nekaj fotografij posnetkov iz ene in druge predstave.

Vse do konca nisva namreč skoraj nič govorila o videu in 3D animaciji, ki sta vsekakor pomembna dela druge predstave, se pravi Nietzschejevega in Bergerjevega Zaratustre. Video mapiranje podpisujejo Gangl Production, 3D animacije pa Tomislav Gangl in Jaka Kotnik, lektor predstave pa je bil dr. Jože Faganel. Omeniti moramo še koreografijo Jane Menger, kostumografijo Petra Movrina in Metoda Črešnarja, scenografija je v celoti ATP-jev hišni izdelek, svetlobo je oblikoval Simon Žižek, zvok pa Uroš Bon, video in tiskovine pa so delo Gašperja Brezovarja. Predstavo Tako je govoril Zaratustra bo mogoče videti tudi v programu poletnih prireditev Festivala Ljubljana.

V drugi polovici meseca maja pa bo v grozdu treh zaporednih in enega preskočnega dne (in potem še kar nekajkrat v juniju) bo v ATP znova na sporedu Vernova in Pograjčeva igra, polna igralskih, izvedbenih in tehnoloških odrskih čudežev za staro in mlado, 20.000 milj pod morjem, kjer je za kar nekaj trenutkov odrskih presenečenj v popolni tišini. Zvok tišine namreč kraljuje pod vodo. V glavnem…

V tokratni oddaji A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? je bil torej naš sogovornik Matjaž Berger, ravnatelj Anton Podbevšek teatra v Novem mestu, ki se prav v teh dneh poteguje za novi mandat in kjer se vse skupaj lahko tudi neprijetno zaplete. Po naših informacijah na dokaj neutemeljenih in dvomljivih argumentih.

Oddajo, ki je nastala ob napovedani podpori javnega denarja, ki ga zagotavlja Ministrstvo za kulturo je pripravil in realiziral Andrej Pengov. Zvokovno in video realizacijo pa podpisuje Nina Radoš. Objavljene fotografije z vaj za obe predstavi so delo Barbare Čeferin, v tej oddaji objavljeni video posnetki pa sta delo že omenjenega Gašperja Brezovarja. Na svidenje v maju!