A propos, Umetnost! Ivo Svetina o 30. Vilenici in Enajstih zahtevah ministrici in vladi

Ivo Svetina, predsednik DSP: Letošnja Vilenica je zrela, izkušena, a še vedno mladenka! In še: Enajst zahtev DSP je podpora ministrici v prizadevanjih za konstitutivni pomen kulture v državi in več denarja v proračunu

Minuli petek je Društvo slovenskih pisateljev objavilo Enajst zahtev… ministrici za kulturo in Vladi Republike Slovenije, kar je bil neposredni povod – ob enem tehtnem razlogu – 30. Vilenici, da smo v tokratno oddajo A propos, Umetnost! povabili Iva Svetino, predsednika društva. Letošnja jubilejna Vilenica, ki je, kot pravi Svetina, ravno prav mlada in s pravšnjo, spoštljivo mero izkušenj, mednarodni literarni festival z odzvenom daleč prek tistega, zaradi česar je bil ustanovljen. Meja v formalnem smislu ni več, srednjeevropski (kulturni) prostor je preživel svoje zamejitve in ko je kazalo, da bo meje v ustvarjalnih (in političnih) glavah odnesel veter nekam tja v morje, k Afriki ali daleč proti Jutrovem, se prav od tam in prav zdaj porajajo nove. Berlinski zid so podrli, nastajajo novi zidovi. In v tej kakofoniji človeške, politične, vojne – ter posledično splošno družbene, preživetvene nuje, se znova, na novo, z novo vrednostjo in močjo umetniške besede, zapisane v stavek ali v pesem, oglaša Vilenica. In njen odzven, refleksija tega prostora.
Prvi del pogovora z Ivom Svetino je bil torej namenjen pomenu letošnje Vilenice, ki se bo uradno začela prav nocoj, v kulturnem središču Krasa, v Kosovelovem domu v Sežani. Posebna pozornost bo posvečena slovenskemu avtorju v središču Milanu Jesihu. Na otvoritvi bo podeljena tudi pisateljska štipendija za mlade avtorje, ki jo Srednjeevropska pobuda podeljuje v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev. Prejel jo bo bosansko-hrvaški pisatelj Mirko Božić, slavnostno občinstvo pa bodo nagovorili Davorin Terčon, župan Občine Sežana, naš tokratni sogovornik Ivo Svetina seveda v imenu Društva slovenskih pisateljev
in Andrej Blatnik, predsednik žirije za Vilenico. Seveda smo se v pogovoru dotaknili tudi ustvarjanja letošnjega nagrajenca Vilenice češkega pisatelja Jáchyma Topola, kot dejstva, pravzaprav izjemnega dosežka, da bo letos od danes do nedelje v štirinajstih krajih, od tega v dveh na tujem – v Trstu in Zagrebu – odmevalo preko 20 svetovnih jezikov več kot 30 avtorjev iz držav Evrope in sveta.
Sklepni del tokratne oddaje, ki jo pripravljamo in realiziramo s pomočjo javnih sredstev, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije prej javnega medijskega razpisa pa je bil namenjen že omenjenim Enajstim zahtevam… ministrici in vladi. Slovenski pisatelji namreč sodijo, da je »…Slovenski kulturnopolitični sistem je prišel do točke, ko blokira svoje lastne potenciale, onemogoča vstop novih idej, modelov, kadrov in se zaradi zmanjševanja javnih sredstev že seseda sam vase,,« Zato so pozvali k njegovi temeljiti prenovi oziroma takim spremembam, ki bodo aktivirale najboljše ustvarjalce, producente, menedžerje, uradnike in politike, da bodo kulturo vrnili v osrčje družbe in politike, ki danes tudi sami potrebujeta dokaz, da so spremembe mogoče in da so to lahko spremembe na bolje. »…Verjamemo, da ima področje kulture v Republiki Sloveniji edino dovolj tradicije, ustvarjalne moči in specifike v primerjavi z drugimi narodi, da zmore takšen preboj.«, so še zapisali v uvodu teh enajstih zahtev, s katerimi ne »rušijo« ministrice in njene ekipe, pač pa jo želijo podpreti v zahtevah za večji delež kulture in umetnosti v slovenskem proračunu in bruto-družbenem produktu, ki bi moral znova doseči vsaj 2%. Torej vsaj toliko, kot NATO zahteva za obrambni sektor.
Vseh enajstih točk DSP v tej oddaji seveda nismo (z)mogli podrobneje elaborirati, nekaj najvažnejših pa smo vendarle podrobneje obravnavali. Med njimi je gotovo tudi vprašanje ustreznosti tako v vsebinskem kot sistemskem smislu vsakič znova fenomenalnega nacionalnega programa za kulturo. Zakaj »za«, ko pa bi bilo učinkoviteje, če bi bil to program kulture!? Pa nujnost sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, pa vprašanje letnega koraka rasti v višini 800.000 evrov za knjigo , subvencij, davka, avtorskim honorarjem, ki so se v dvajsetih letih zmanjšali na četrtino… o vsem tem smo se pa vendarle uspeli pogovoriti. Ivo Svetina je bil sijajen sogovornik in naše upanje, da nam bo ob koncu oddaje na kratko odgovoril, kaj moremo (lahko, smemo) razumeti, da je prava umetnost znotraj obsežnega ustvarjalnega polja in mnogih poljan kulturnega, je izzvenelo v pričakovanje neke prihodnje oddaje A propos, Umetnost!
Tudi tokrat smo jo pripravili avtor in spraševalec Andrej Pengov ter sodelavki v režiji, produkciji in postprodukciji Nina Radoš in Urška Pengov Bitenc.

Play