Medeja,Medeja, Medeja kot magistrska naloga – na odru Studia MGL

Medeja ni morilka. Je pa Otrok, Čarovnica in Jožica. Jožica Avbelj… V režiji Mateje Kokolj.

V tokratni oddaji A propos, Umetnost!, ki jo pripravljamo in realiziramo ob podpori javnega denarja, ki ga zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije prek javnega medijskega razpisa ne bomo govorili o mitu, pravzaprav že kar arhetipu antične Medeje – matere (domnevno) morilke svojih otrok, pa četudi zgolj nehotene zločinke. V ta zločin naj bi jo po eni od obeh zapisanih in v današnji čas posredovanih besedil Seneke in Evripida pahnilo sveto, božansko obredje samo po sebi. Se je pa tega vprašanja na svojstveni način, ob pomoči ekipe ustvarjalcev, lotila Mateja Kokol, režiserka, diplomantka AGRFT, ki je s predstavo Medeja, Medeja, Medeja pripravila na zaključek magistrskega študija pod mentorskim vodstvom izrednega profesorja mag. Tomislava Janežiča. Med ključnimi soustvarjalci te predstave je tudi odrska prvakinja in profesorica dramske igre na AGRFT Jožica Avbelj. Obe – Kokoljevo in Avbljevo smo povabili v tokratno oddajo na način, da smo sprva izrekli dobrodošlico vsem trem Medejam – Medeji Otroku, Medeji Čarovnici in Medeji Jožica… V resnici pa seveda »samo« Jožici Avbelj in Mateji Kokol.

Že samo dejstvo, da repertoarno in abonmajsko gledališče uvrsti študijsko predstavo v svoj redni program, čeprav v tem primeru »zgolj« v nabor treh predstav za javnost in da to dopusti in celo spodbuja akademija, je že samo po sebi vredno vse pozornosti. Predstava je zasnovana na poglobljenih raziskavah resnice, se pravi vsega znanstveno objektivnega v povezavi z likom in mitom Medeje. Iz vseh skupnih naporov pa se je stkala povsem nova podoba ali vsaj nova možna izbira te – zvečine in pogosto prav napačno predstavljene podobe Medeja, ki v tradiciji pred Evripidom vzporedno nastopa kot boginja in kot človeško bitje.

V predstavi Medeja, Medeja, Medeja pa je to lik, ki ga božansko in z natančnim, premišljenim sooblikovanjem soustvarjalcev, na prvem mestu seveda režiserke, božansko, prepričljivo, pretresljivo, komično in zapeljivo hkrati oblikuje edina na podiju em-ge-elovega Studija – Jožica Avbelj. Take Medeje še nismo videli. In verjamem v drznost, v pogum mestnega gledališča in akademije, da bodo s to predstavo še vztrajali v programu in z njo tudi še kje (marsikje) gostovali.

Kako je sploh nastala ta pretresljiva predstava, ob kateri ne moreš, tudi če hočeš, ostati ravnodušen in tudi ne-nasmejan, sta na do konca (ali skoraj) do konca iskreno pripovedovali v tokratni oddaji A propos, Umetnost!. Sogovornici smo tudi vprašali, kaj je v tem delu, v tej igri tisto, kar predstavo, njene posamezne dele ali kaj od ustvarjenega v njej ali zanjo »naredi«, da je umetnost.

Jožico Avbelj in Mateja Kokol je spraševal avtor oddaje Andrej Pengov. Pri pripravi in realizaciji ter post-produkciji so mu pomagali še Aljaž Pengov Bitenc, Nina Radoš in Urška Pengov Bitenc ter s denarno podporo iz javnega medijskega razpisa tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Play