Boj za delavske pravice, dosežene v prejšnjem in spregledane v tem stoletju, se nadaljuje!

Sindikati: Znova smo na točki, ko je potrebno zahtevati več... To moramo zahtevati skupaj! Najpomembneje je, da so delavske in socialne pravice skupne vsakemu delavcu in delavki. Začenši z osemurnim delovnikom in plačo, primerno opravljenemu delu, dostojno človeka, delavca!

Sanja Leban Trojar, izvršna sekretarka ZSSS za izobraževanje in odnose z javnostmi, nam je poslala Sporočilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pred prvim (in drugim) majem; Objavljamo ga v skrajašani obliki in kot napoved intervjuja s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič.

Tako so (med drugim) zapisali v sporočilu: Prvi maj praznujemo v spomin na krvave proteste leta 1886 v Chicagu, ko so delavci kot svojo osrednjo zahtevo pri protestih postavili 8 urni delovnik; Ob koncu 19_stoletja je povprečni delavec v proizvodnji delal sto ur tedensko, kar je pomenil 14 ali celo 16 ur dela dnevno in sedem dni na teden; to je bilo nekaj povsem običajnega; Zahteve po skrajšanju celodnevnega dela so se artikulirale že ob začetku 19_stoletja, ko je Britanec Robert Owen zahteval osemurni delovnik pod geslom “osem ur dela, osem ure rekreacije in osem ur počitka”; Njegove zahteve so se prvič deloma uresničile trideset let kasneje; V Sloveniji je bil delovni čas prvič omejen leta 1885 – na enajst ur dnevno, 8 urni delovnik pa je bil uveden 1918.

Kot splošni standard je bil 40-urni delovni teden uveljavljen leta 1935 z odločitvijo Mednarodne organizacije dela, na Kitajskem pa so ga sprejeli pred komaj dvajsetimi leti; Večina držav ima danes še vedno uzakonjen 40-urni delovni teden, Danci in Francozi pa imajo 37 oziroma 35 urnega.
Delovni čas danes še vedno ni povsem urejena kategorija, 8 urni delovnik za marsikaterega delavca predstavlja zgolj črko na papirju. Anketa o delovnem času, ki jo nedavno izvedli na ZSSS, je pokazala, da delovni čas znova predstavlja enega od glavnih problemov delavcev; Pojavljajo se številne kršitve – predvsem v storitvenih dejavnostih – gostinstvu, gradbeništvu, trgovini…

Pa vendar se pojavljajo težnje po 6-urnem delovniku, ki so ga ponekod po Evropi (in svetu) uvedla nekatera podjetja – vsi s tem povezani ”eksperimenti” so se izkazali za uspešne – delavci v krajšem času opravijo isto količino dela, plača ostaja enaka, produktivnost torej naraste. Delavci, ki imajo posledično več prostega časa, so bolj zadovoljni in delovne naloge opravijo v krajšem času.
Spet smo torej na točki, ko je potrebno zahtevati več in to moramo zahtevati skupaj, so še zapisali v predprvomajskem sporočilu slovenski svobodni sindikati. Pri vsem tem je napomembnejše, poudarjajo, da so delavske in socialne pravice skupne vsakemu delavcu in delavki.

Naj nas letošnji prvi maj spomni na bistvo praznovanja tega praznika – na zahtevo, ki je aktualna še danes: 8 urni delovniku ter pravica do počitka in prostega časa. Morda tudi v luči bližajočih se volitev v EU parlament.

Tudi o tem smo se pred dnevi v intervjuju z Lidijo Jerkič, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pogovarjali posebej za Radio KRIČAČ v okviru programa Radia KAOS.

Intervju s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Radio KRIČAČ podpisuje Andrej Pengov.

Boj za delavske pravice, dosežene v prejšnjem in spregledane v tem stoletju, se nadaljuje! Boj za delavske pravice, dosežene v prejšnjem in spregledane v tem stoletju, se nadaljuje! Boj za delavske pravice, dosežene v prejšnjem in spregledane v tem stoletju, se nadaljuje! Boj za delavske pravice, dosežene v prejšnjem in spregledane v tem stoletju, se nadaljuje! Boj za delavske pravice, dosežene v prejšnjem in spregledane v tem stoletju, se nadaljuje!

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *