Tudi v najtežjih okoličinah se najde rešitev.

Franc Sever Franta je ob gledališki igralki Ivanki Mežan letošnji prejemnik visokega naziva Častni meščan Ljubljane, ki mu bo podeljen v četrtek, 9. maja, da dan, ko praznuje svobodna Ljubljana. Še pred slavnostno sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljublja, ki bo, kot veleva tradicija, na Ljubljanskem gradu, smo ga z ekipo radia Kričač obiskali v njegovem domu za Bežigradom; V partizane je odšel potem, ko so okupatorji požgali Rašico; Ta fašistični zločin jih je, ko so iz Šiške gledali tisti velikanski ogenj in dim, tako razjezil, da je bila odločitev za boj na dlani; Priključil se jim je v Grosupeljski četi. Bil je v osmih slovenskih brigadah in v treh odredih: Grosuplejska četa, II_štajerski bataljon, II_ grupa odredov, Prva slovenska brigada, 12._brigada, Cankarjeva brigada, Koroški odred, Šercerjeva in 11_brigada ter 6_brigada; Bojeval se je v tako rekoč vseh slovenskih pokrajnah, razen v Prekmurju.

Svoje udeležbe v partizanih ni nikoli uveljavljal ali skušal uveljaviti kot prednost pri doseganju osebnih in poklicnih ciljev. Prej bi mogli reči, da so bile njegov bojevit, odločen in samorastniški značaj in analitični način razmišljanja ter presoje osebne značilnosti, zaradi katerih je bil včasih tudi v težavah. Tako se je potem, ko je končal častniško šolo in kvalifikacije za vojne pilota v Sovjetski zvezi, dosegel visoke položaje v vojski, poveljeval batajniškemu in zagrebškemu vojaško letališče, samoiniciativno končal ekonomsko fakulteto, da bi se za neko daljše obdobje moral celo preživljati kot zasebnim, privatnik. Med drugim je gojil šampinjone… Potem pa je prevzel vodenje ljubljanskega in puljskega letališča, kasneje pa je bil tudi generalni direktor Adrie Airways.

Franta je prepričan, da smo Slovenci premajhen narod, da bi ostali sprti in razpolovljeni. Časi so bii težki, bojevali smo se tudi med sabo ne le proti tujim okupatorjem, pravi, veliko je bilo gorja. Ja, tudi na Menini planini, vse tja do Pliberka. Ogromno, preveč je bilo žrtev tudi v tistih dneh, ko je bila vojna uradno že končana. Če ne bomo znali preseči starih zamer in sovraštev, bomo kot narod izginili z obličja Zemlje. Ne pozabit, sploh ne… Spreminjanja dejstev o tem, kdo in zakaj je bil na pravi strani zgodovine, ne smemo dovoliti, vendar to ni razlog, da ne bi živeli složno za skupno in boljšo prihodnost, pravi naš sogovornik.

S Francem Severjem Franto sva se za Radio Kričač pogovarjala Aleš Kardelj in Andrej Pengov, ki je pogovor tudi pripravil za objavo.