A propos, Umetnost! Štiri operne in baletni premieri v novi sezoni ter nova “-3″dvorana.

Sanja Nešković Peršin, Rocc in Janez Rozman: svoboda ustvarjanja - ustvarjalna svoboda. Ali: »Zakaj ljudje ne znamo leteti kot ptice?«

Oddajo A propos, Umetnost!, ki jo pripravljamo in realiziramo s pomočjo javnega denarja iz medijskega razpisa Ministrstva za kulturo smo tokrat preselili iz našega studia na Slovenski cesti dva ulična bloka proč – v najpomembnejšo slovensko operno in baletno hišo – v Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, natančneje v pisarno vodje baleta. Saj bi se odpravili kam v glavno dvorano ali katerega od vadbenih prostorov, ampak so bili vsi polno zasedeni, saj so vsi trije ansambli v dneh tja do konca junija iz dneva v dan tako rekoč polno zasedeni. Bodisi v matični hiši ali pa na bližnjih gostovanjih.

Naši sogovorniki so bili gospa Sanja Nešković Peršin, vodja baleta in gospod Rocc, Rok Raffl, umetniški vodja opere ter vodja trženja gospod Janez Rozman. Rocc in Nešković-Peršinova sta nam predstavila repertoarne poudarke prihodnje sezone, Rozman pa abonmajske oz. produktne novosti v ponudbi te glavne operne in baletne hiše pri nas.

Pogovor smo začeli z mislijo in razpravo o svobodi. O ustvarjalni, umetniški in izpovedni svobodi. V SNG Opera in balet Ljubljana so se namreč odločili da bodo sezono 2014-2015 posvetili razmisleku o tem blago zvenečem pa tudi socialno-revolucionarnem in celo v ljubezni pogosto uporabljenemu, včasih tudi zlorabljenem pojmu, ki je ne glede na čas in kraj krojil in verjamemo, da se to še vedno dogaja tako – ustvarjanja vsebin in posutavrjanja umetniških del. Za začetek nas je zanimalo, kako se ta ustvarjalna svoboda izraža v opernem in baletnem in morda celo orkestrskem, zborovskem ali solističnem ustvarjanju v tej umetniški ustanovi in kaj vse lahko ta svoboda pomeni v umetnosti?

Pripravili bodo štiri operne in dve baletni premieri, s slovensko praizvedbo mono-opere Dnevnik Ane Frank rusko-judovskega skladatelja Grigorija Frida pa napovedujejo tudi odprtje nove dvorane. O vsem tem smo govorili… In prav z Dnevnikom Ane Frank, s sodobno opero, da malo takih, se nam obeta več kot zanimiva, morda smemo zapisati celo presenetljiva sezona. Če je bil za obiskovalce v pravkar iztekajoči se sezoni kot novost odprt Orfejev salon v prvem nadstropju – tik na glavnim vhodom, se z novo sezono odpira nova komorna dvorana t.i. »Minus-tri«; gre namreč za dosedanjo manjšo vadbeno dvorano tri nadstropja pod pritličjem. Nek vrste mala scena bo to.

Umetniškega vodjo opere Rocca je pri snovanju prihodnje sezone je navdihnila misel Zakaj ljudje ne znamo leteti tako kot ptice – citat iz zadnje operne premiere prihodnje sezone, Janačkove Katje Kabanove. Sicer pa bodo sezono bodo začeli oktobra z nekoliko bolj komično oziroma satirično verzijo mita o Orfeju, ki jo je ustvaril Jacques Offenbach. Nov prevod operete, ki tokrat nosi naslov Orfej v peklu, podpisuje Primož Vitez, režijo bo prevzel Vito Taufer, glasbeno vodstvo bo v rokah Marka Gašperšiča. Premiera bo oktobra.

In kaj ima Shakespeare opraviti z opero. Več kot bi na prvi mah mogel (negledališki) človek sploh pomisliti. Obeleževanju 400. obletnice smrti dramatika Williama Shakespeara se bo namreč ljubljanska Opera v koprodukciji s Cankarjevim domom januarja pridružila s premiero Verdijeve mojstrovine Otello. V Gallusovi dvorani bo dirigent hišni glasbeni vodja Jaroslav Kyzlink, režijo pa bo prevzel Manfred Scweighkofler, ki ga je ljubljansko občinstvo spoznalo že kot režiserja – prav tako na odru Gallusove dvorane. Režiral je Offenbachovo uspešnico Renske nimfe. Iz obdobja glasbenega klasicizma so izbrali Mozartovo komično opero Figarova svatba. S tem delom bo se bo s premiero v mesecu marcu režijsko na tem odru prvič preskusila mlada gledališka režiserka Yulia Roschina, orkestru pa bo dirigiral Marko Hribernik. Maja bo premiero doživela že omenjena opera Katja Kabanova, ki je eno najbolj nežnih del Leoša Janačka. Pripravljajo jo v koprodukciji s francosko Opero iz Rennesa, režiral jo bo Frank Van Laecke, dirigiral pa bo šef dirigent Jaroslav Kyzlink.

Umetniška vodja baleta Sanja Nešković Peršin je za prvo baletno premiero v prihodnji sezoni v mesecu oktobru pripravila baletni večer, ki bo v prvem delu priložnost za mladega gledališkega režiserja Jašo Kocelija in za potrditev ustvarjalnosti trenutno najbolj aktualne generacije koreografov, Prešernovih nagrajencev Rosane Hribar in Gregorja Luštka. Delu z naslovom Meso srca se bo v drugem delu pridružila koreografija z naslovom Kaktusi koreografa Alexandra Ekmana. Orkestru bo dirigirala Živa Ploj Peršuh. Druga baletna premiera, na vrsti bo aprila, pa bo dramski balet Doktor Živago, ki bo združil literarno mojstrovino Borisa Pasternaka in glasbo Dmitrija Šostakoviča. Balet bosta na oder postavila brata Jiri in Otto Bubeniček, orkester bo vodil Marko Gašperšič.

V tokratni oddaji A propos, Umetnost! pa smo posebej govorili tudi o »čarovniji«, s katero uspevajo iz sezone v sezono povečevati obisk v SNG Opera in balet Ljubljana. Poleg obstoječe abonmajske ponudbe, kjer se kaže opazen porast obiska baletnih predstav, je vodja trženja Janez Rozman predstavil tudi nov baletni abonma s šestimi baletnimi uprizoritvami; vse kaže, je dodal, da ob tem, da smo Slovenci pevski narod, postajamo vse bolj tudi narod plesa. Izjemno uspešni so bili z nedeljskim abonmajem – ne toliko v prodaji tega abonmaja, pač pa predvsem z »izumom« nedeljskih popoldanskih predstav kot takih, ki so se izjemno dobro prijele. To ponudbo bodo programsko še obogatili, kar velja tudi za študentski (in dijaški) abonma, ki bo celo cenovno dostopnejši. Posebna abonmajska programska ponudba je pripravljena tudi za operno klasiko, g. Rozman pa je predstavil še izbirni abonma, kjer abonent za ogled šestih predstav po lastni izbiri oblikuje svoj program.

Naj za zaključek tega zapisa, omenimo tudi nekaj poslovnih poudarkov, o katerih je podrobneje govoril ravnatelj Peter Sotošek Štular že na tiskovni konferenci v maju. Lanski zaključni finančni rezultatih so vsekakor več kot zadovoljivi, saj so milijonski primanjkljaj znižali skoraj za polovico in, če jih ne bi znova bremenili z neizplačano tretjo četrtino plačilnih (Virantovih) nesorazmerij, saj zanje niso prejeli obljubljenega denarja Ministrstva za kulturo, bi bil poslovni rezultat še bistveno boljši. Pravzaprav bi bila izguba prejšnjih let v celoti sanirana. Ustreznost programska usmeritev SNG Opera in balet Ljubljana se po mnenju njenih ključnih ljudi kaže ne le v dobro zasedenih uprizoritvah Operne hiše, ampak tudi z uspešnimi gostovanji, ki so potekala v minuli sezoni in jih nameravajo programsko tudi naprej povečevati.

Pod oddajo A propos, Umetnost!, ki smo jo oblikovali s pomočjo javnih sredstev Ministrstva za kulturo, se podpisujemo Aljaž in Urška Pengov Bitenc, Nina Radoš in njen glavni avtor – Andrej Pengov. Na svidenje do prihodnjič, ko bo znova sreda popoldne…

Leave a Reply

Your email address will not be published.