Uredništvo

Zadnje objave

Konferenca Look Around 360

|

Jutri se v Tehnološkem parku v Ljubljani začenja prva slovenska konferenca VR/AR tehnologij pod naslovom Look Around 360. Hkrati se bodo odprla tudi vrata novega laboratorija, ki ga bodo veseli predvsem navdušenci virtualne in obogatene resničnosti. #tehnologija Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Novice

Kronika minule noči

|

V zadnjih 24 urah so policisti posredovali 491-krat. Med drugim so obravnavali 103 prometne nesreče, 44 kršitev javnega reda in miru ter 88 kaznivih dejanj. Zasegli so 5 vozil ter pridržali 3 kršitelje javnega reda in miru. #kronika Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Novice

Rozin Baal v SMG; po Brechtovih motivih in v Tauferjevi režiji.

|

V Slovenskem mladinskem gledališču bo končno uprizorjen Baal, katerega premiera je bila prvič napovedana tisto soboto po državnem prazniku Dnevu kulture. Kdo ali kaj pa sploh je Baal? To je, kakor koli obračamo in obrnemo, Bertolt Brecht; Dramsko besedilo, prva celovečerna drama, ki jo je napisal ta nemški modernistični dramatik; Nastajalo je dlje časa, od gledališkega seminarja pri Arturju Kutscherju leta 1918, če sledimo zapisu Dubravka Mihanovića v gledališkem listu – pa vsaj tja do krstne uprizoritve, leta 1923 v leipzigškem Altes Theatru a ga je popravljal in dopolnjeval tudi po tem; Ko je pisal to protidramo, ki (po Tomažu Toporišiču) pomeni začetek razgradnje Aristotela in konec dramske oblike gledališča posnemanja, je po medvojni vojaški službi, kamor je bil vpoklican kot bolničar, postal član revolucionarnega vojaškega komiteja; Pred enaindvajsetim leti sta profesor Lado Kralj, eden od bardov slovenskega gledališča in Eduard Miler z Žanino Mirčevsko in drugimi sodelavci dramo Baal uprizorila v ljubljanski Drami; Baal bo po poldrugem mesecu odloga, ki je nastal zaradi bolezni v ansamblu, zdaj končno uprizorjen tudi v Mladinskem. Tisti v ljubljanski Drami seveda ni bil edini Baal na slovenskih odrih, da bi se zelo pogosto prikazoval pri nas, pa tudi ni mogoče reči. Baal, kot ga je za to uprizoritev spisal Andrej Rozman Roza, za razliko od dosedanjih redkih postavitev pri nas, ni Brechtovo besedilo in tudi ne njegova priredba, da bi jo mogli primerjati s tisto pred desetletjema v Drami, onim mariborskim ali morda celo sanktpeterburškim, ki je gostoval tudi v SSG v Trstu. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Sodni dnevi iz Cankarjeve založbe

|

Prejšnji teden so pri Cankarjevi založbi predstavili knjigo Petra Čeferina in Vasje Jagra Sodni dnevi. Na tiskovni konferenci sta bila prisotna oba avtorja, povezovala pa jo je Vida Petrovčič. Uvodoma pa je zbrane nagovorila Nina Žitko Pucer, saj se je urednik knjige Aljoša Harlamov ta čas mudil na knjižnem sejmu v Londonu. Gospod Peter Čeferin je razložil zakaj se je odločil napisati kriminalko. Kot pravi sam je pri opravljanju odvetniškega poklica pogosto prišel do spoznanj, da so nekateri dogodki v resničnem življenju mnogo bolj šokantni in neverjetni od še tako pretresljive literature. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Fassbinder, Marković Mathis in Horvat 45 let potem. Ljubezen se zgodi.

|

Nekdaj začasna garaža za prastarega tamovca, sicer še vedno uporabni tovornjak in delavnica z velikansko stružnico za obdelavo osi in koles vagonov in lokomotiv, vzdolžne lege, brez gledališke globine, je v minulih nekaj mesecih postala prizorišče krstne uprizoritve družbene drame, točneje, kot se izkaže v pogovoru z režiserjem Sebastijanom Horvatom, melodrame z naslovom Ali: Strah ti pojé dušo. Gledališka igra, točneje odrska priredba Fassbinderjevega filma Strah pojest duša (v izvirniku: Angst essen Seele auf), je nastala izpod peresa avtorja priredbe in dramaturga Milana Markovića Matthisa. In kje je ta nekdanja garaža in delavnica, ki je poslej ljubljanski Fassbinderplac; Tam nekje na dokaj prostranem območju med gorenjsko in kamniško progo, kjer najdemo tudi Želežniški muzej in zvrhano mero železniške arheologije v podobi bolj ali manj zapuščenih remontnih delavnic, »vrtiljaka« za preusmerjanje lokomotiv in vagonov, omrežja železniških tirov in tudi še povsem uporabnih lokomotiv, delovnih strojev na tirih in podobne zanimive železničarske krame; Samobor, Horvat in Marković Mathis so premišljevali, kako in predvsem kje uprizoriti to delo, saj je treba zanj poiskati čim bolj avtentičen prostor. Sebastijanov entuzijazem, ki je po Samoborjevih besedah tudi velik gledališki divjak, ju je pripeljal v remontno delavnico Slovenskih železnic, en pisk proč od muzejske zgradbe; Pred tem sta pregledala celo vsto avtentičnih, nekdaj proizvodnih in delavniških prostorov a noben ni ustrezal do te mere kot prav ta med množico malo uporabljanih tračnic. Avtor priredbe in dramaturg Milan Marković Mathis je v gledališkem listu med drugim zapisal: V vsakem ljubezenskem odnosu obstaja trenutek, ko čutimo, da v bistvu ne poznamo niti sebe niti človeka, ki se je nenadoma pojavil ob nas, skupaj s tem pa tudi ne realnosti, ki je to srečanje omogočila. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

Četrtkov večer s kodo L, novo slovensko opero.

|

Fragmenti ljubezenskega diskurza francoskega filozofa Rolanda Barthesa so bili navdih avtorjem nove slovenske opere koda L; Kamor koli smo pogledali, se zapis tega naslova – v nasprotju s slovničnimi pravili – začne z malo začetnico; Zakaj že? Tega tudi po pogovoru z libretistko in dramaturginjo Evo Kraševec ter režiserjem in scenografom Roccom na glavnem slovenskem opernem odru, ne vemo; Morda se nam razodene po nocojšni krstni uprizoritvi, za katero je glasbo zložil Milko Lazar; Je pa res, da ju – vsaj z neposrednim in jasnim vprašanjem o tem – nismo nadlegovali, ker smo na nek način pričakovali, da nam tudi to stilno podrobnost, pravzaprav še eno skrivnost, ki jo vzpostavlja ta operna noviteta, razkrije delo samo; Če poskušamo naslov dosledneje sloveniti, za kar seveda ni nikakršne potrebe, saj bi s tem z odvečnimi formalizmi posegli v “pesnikovo” ustvarjalno pravico ter pričakovano čarobnost te stvaritve, bi mogli zapisati, da gre za Geslo L; In kaj vse je, kaj (z)more, kaj lahko pomeni ta enigmatični »L«? Nam se je najprej, tako po bližnjici, izrisala Ljubezen in najbrž nismo zelo zgrešili. Mora to ni ednini mogoči odgovor, saj če se za hip vrnemu k Barthesu mojstru mitov in znamenj ter njihovih pomenov, ki v Fragmentih na do tedaj neobičajni način obravnava prav to – ljubezen, namreč. (Če smo dobro razumeli oba sogovornika, gre pravzaprav za mitologijo človekove magije, zloženo ali razmetano v fragmente, kjer se v Orfejskem mitu iz prve zemeljske razpoke ustvari okolje in atmosfera za razpravo, simpozij o erotičnem in hkrati arhetipskem (na obeh straneh vsake posamične stasti), ki je od nekdaj v človekovi naravi, prek hrepenenja, kjer se vzpostavlja romantični mit – vse do klimaksa, izpolnitve, kar je že po naravi stvari – vrhunec doživetja. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki