Zelo dinamično in na relativno majhnem prostoru postavljeno razstavo v prvem nadstropju Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani si lahko ogledate le še enajst dni – do nedelje dvaindvajsetega januarja. Mojster fotografije Janez Bogataj, človek, ki je poklicno rast doživljal in jo “oddelal” ob boku s slavnimi tretjeokci kot je zagotovo Tone Stojko saj je večino črno-belega mojstrstva tistega časa ustvaril kot fotograf tednika Mladina. Z razstavo, ki so jo odprli zdaj že davnega zadnjega novembra lani in ki so jo naslovili Že dolgo nismo videli in slišali in ki je na spletni strani muzeja ni enostavno najti, če sploh, nam je predstavil izbor koncertnih fotografij med leti 1979 in 1987. Na razstavi zazveni vsa pestrost takratnega koncertnega dogajanja, tako domačih kot tujih izvajalcev različnih glasbenih zvrsti, zlasti z jazzovskih, punk in rock koncertov, festivalov in priložnostnih nastopov Pankrtov, Buldožerjev, Nietov in Azre, Iron Maidena, Motörheada in še koga, ki je ali so nastopili na festivalih Novi rock v letih 1981, 1983, 1984 in Rock Otočec leta 1983. Pogovor z Janezom Bogatajem je bil posnet v zadnjem tednu pravkar ugaslega leta, ker mu je bilo namenjeno posebno mesto v sklepni oddaji A propos, kultura… Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
Z Dorstovo igro Merlin ali Pusta dežela v Dramino novo leto
|
Mesec mineva od premiere igre dramatika Tankreda Dorsta Merlin ali Pusta dežela na Velikem odru SNG Drama Ljubljana. Po predpremieri in premieri ter treh ponovitvah v decembru, je nocoj in potem še trikrat do dvajsetega januarja, ko se bosta nedaleč stran zgodila vojna in mir, ta v marsičem posebna predstava znova na sporedu glavnega slovenskega gledališča. Tista zgodnjedecembrska je bila prva slovenska uprizoritev te, kot so zapisali v novinarskih gradivih, veličastne gledališke freske o minevanju, staranju ljudi in idej ter o krhkosti civilizacije in propadu utopij, ki so ključna beseda ter gledališke sezone v Drami. Vznesenost sporočila, ki v režiji Aleksandra Popovskega slavi junaške legende iz mita o kralju Arturju in vitezih Okrogle mize in iskanju Svetega grala, more zasenčiti samo ta nebodigatreba današnji čas, ko Jutrovo znova krvavi in ko se reke bežečih, bosih in strganih osvajalcev osvajalčevih dežel valijo v nasprotni smeri in ko tudi na krut način vrača udarec. Pred premiero je na novinarski predstavitvi med drugim nastalo tudi tole, ko je dramaturginja Darja Dominkuš opozorila na način Dorstovega ustvarjanja, ki je združil dva načina dramskega pisanja iz začetka 60-ih let – usihajoči realizem in vse bolj uveljavljajočo se dramatiko absurda ali močno družbeno angažiranost Brechtovskega tipa. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? Ustvarjata jo obup ali radost. Vmes je en sam dolgčas.
|
To je zadnja letošnja oddaja iz tega niza, v katerem smo se ob tem, ko smo predstavili kak kulturni dogodek, stvaritev, produkcijo in njene avtorje, spraševali ali se je mogoče s takšno produkcijo tudi preživljati, poklicno uveljaviti, moda celo obogateti in kje tovrstna ustvarjalnost prestopi tisto mejo, ko jo moremo prepoznati kot umetnost. Kot pri večini reči, ki jih moremo uokviriti s pojmom kulture, umetnosti in morda tudi raziskovanja, ne moremo podati enoznačnega odgovora na ti vprašanji. Morda na prvo še najbolj: da, tudi s kulturno produkcijo se je mogoče preživljati; Solidno, včasih celo dobro zaslužiti, le redkokdaj obogateti, vsaj pri nas; Kdaj ustvarjanje te vrste prestopi v polje umetnosti pa je nenehno odprto in na zelo subjektivne načine odgovorjeno vprašanje. Mogoče bi ga bilo vendarle zožiti na minimalni skupni imenovalec; ne posebej trden in vedno prepričljiv, a vendarle: ko posamezno delo, stvaritev upodobijo mojstri umetniki in ko ga kot umetniško delo prepozna večina in pri tem ni nujno, da z njo vsakič soglaša tudi strokovno utemeljena kritika. Slednjega, utemeljene in prepričljive, ne le teoretsko podkrepljene kritike, pa nam v naši deželi zanesljivo primanjkuje. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos kultura, kaj pa umetnost: Vrnitev čipke
|
Podalpska verzija starega balkanskega rekla pravi, da lahko Slovenca vzameš iz Slovenije, ne moreš pa Slovenije vzeti iz Slovenca. To je na nek način spoznal tudi Urh Sobočan, grafični oblikovalec, ki ga je študijska in poklicna pot iz Ljubljane preko Londona pripeljala v Luksemburg. Prav tam smo se s Sobočanom pogovarjali o razstavi oziroma projektu Vrnitev, kjer se je ob pomoči Ive Sobočan, sicer njegove babice a tudi izjemne klekljarice lotil, dekonstrukcije čipke kot objekta tradicionalne turistične in etnološke ponudbe in jo rekonstruiral na polju umetnosti in umetniškega izraza. Razstava je luč sveta ugledala v Londonu, od tam pa potovala po praktično celi Evropi in se ob tem večkrat vrnila tudi v domače kraje. Tudi za Sobočana je bilo vse skupaj potovanje posebne sorte in, kakor bo jasno iz pričujočega pogovora, tudi naslov projekta ni nikakršno naključje. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos, čipka, etnologija, Iva Sobočan, jezik, Luksemburg, razstava, Urh Sobočan
Ljubljana bere in Sa(n)jam knjige v Istri; vrhunska literatura, risbe, razstave in zmagovalni Laibach
|
Z nedeljskim dopoldanskim nastopom Svetlane Makarović v Kavarni Mozart, podelitvijo nagrad Knjiga za vedno (Libar za vajk) in Doktor Ivo Borovečki, pa s pogovorom Istra pod skorjo ter sklepnim dogodkom v Rdečem salonu Doma hrvaških branilcev, se je iztekel dvaindvajseti sejem knjige v Istri, ki se je v Puli začel prvega decembra – tudi z izjemno slovensko udeležbo; Sejem s privlačnim, za koga tudi erotičnim naslovom v izvirniku Sa(n)jam knjige u Istri in s programskim poudarkom Transatlantik ter z regionalnim osredotočenjem na gostjo – slovensko prestolnico ter njenim programom Ljubljana bere. Svečano ga je tisti prvi četrtek v mesecu v Domu hrvaških branilcev, ki je bil nekoč kazino avstro-ogrskih mornariških častnikov, točno opoldne odprl sirski pesnik Adonis, eden od zvezdnikov tega knjižnega sejma in že dlje časa v Franciji prebivajoči kandidat za Nobelovo nagrado. Tisti prvi večer, ki so ga naslovili Noč puljskih galerij – popestren z Okusi Ljubljane, tudi dobesedno, za kar je poskrbel Zavod za turizem Ljubljana pa, je bil pravzaprav slovenski, Ljubljanski. Morda z eno izjemo – avtorski prispevek zagrebškega grafika, scenarista, avtorja animiranih filmov, ki je s svojimi deli prepotoval Evropo in Ameriko, predgovor njegovemu prvemu delu pa je napisal Federico Fellini osebno. Grafike, risbe in fotografije je razstavil v Makini, v predzadnji od štirih umetnostnih galerij na raztežaju stopetdesetih metrov blizu Foruma, nekdanjega središča rimske Poole in današnje občinske uprave. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Zimski sončev obrat v MGL na Mali sceni; Uspešna premiera, navdušenje tudi v Trstu.
|
Mestno gledališče ljubljansko je v nedeljo sklenilo tako rekoč desetdnevno gostovanje v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu z dramo sodobnega nemškega dramatika Rolanda Schimmelpfenniga Zimski sončev obrat. Po uspešni in odmevni premieri predzadnji novemberski petek v Ljubljani so bile še pred gostovanjem v Trstu na domačem odru še štiri ponovitve. Ta gledališka igra je namreč nastala kot koprodukcija s slovenskimi gledališčniki v Trstu. Schimmelpfenniga, katerega pero in puščice, se pravi avtorska sporočila, ki včasih mejijo na manifest, so značilno usmerjena v in zoper meščansko presedanje z udobnega naslanjača v uporniško pozo zoper neoliberalni kapitalizem in odseve različnih tiranij, najpogosteje nacističnih in fašističnih. Zimski sončev obrat je njegovo prvo besedilo, uprizarjano v MGL, slovensko občinstvo pa ga je že »srečevalo« ob v Sloveniji že uprizorjenih besedilih Arabska noč, Ženska od prej, Push up 1–3, Predtem/Potem in Zlati zmaj. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Dobro obiskana strašljiva Manchesterska Pomona. Sredi Ljubljane, v Mali drami.
|
Sredin večer pred štirinajstimi dnevi je bil na odru ljubljanske Male Drame namenjen drugi ponovitvi trilerja Pomona in potem so bile še tri ponovitve in nocoj je na sporedu šesta zaporedna od njene premiere drugi novemberski petek; Dosedanje predstave, tega nenavdnega in tudi za svet zunaj naših meja zanimivega odrskega dela so bile odzivne in dobro obiskane. Dramatik Alistair McDowall sodi med, kot zapišejo v gledaliških gradivih, najzanimivejše mlade britanske dramatike, ki ustvarja v žanru trilerja. Zgodba pripoveduje o dekletu Ollie, ki išče pogrešano sestro dvojčico in se ujame v skrivno življenje betonskega in pozabljenega osrčja v medrečnem podzemlju Manchestra, imenovanega Pomona. V shrljivkah so zapuščena mestna območja, zanemarjeni proizvodni in skladiščni kompleksi, razapadajoči infrastrukturni sitemi, opuščena zaklonišča in podobno že znana in pogosto uporabljena prilika, napogosteje kot mikrolokacija glavnega dogajanja v temačnih zgodbah. Posebej v filmskem mediju. Nadaljujte z branjem →