Radio Kričač

Zadnje objave

Prvi (in drugi) maj imamo zato, da se spomnimo, da je delo vrednota

Pred Prvim majem, mednarodnim praznikom dela, smo na sedežu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije obiskali njihovo predsednico, ki je, čeprav takrat še v vlogi pedsednice sindikata SKEI, tudi lani soorganizirala in govorila na sindikalni prireditvi na Rožniku. Od lanskega četrtega oktobra vodi največjo sindikalno centralo v državi, ko si je in ko so ji delegati sindikalnega kongresa po 26-letnem vodenju Dušana Semoliča naložili izboljšanje socialnega dialoga, združevanje vseh sindikalnih potencialov v državi in predvsem korenito spremembo položaja delavcev v odnosu do kapitala in oblasti; Da o zahtevah po poštenem plačilu za pošteno delo ne govorimo posebej. Naše prvo vprašanje Lidiji Jerkič je bilo, zakaj že imamo dandanes Prvi maj? Prvi in drugi, maj seveda, kar je naša, slovenska posebnost, ki jo imajo menda le še v dveh evropskih državah in morda še v kateri po svetu. Praznovanje Prvega maja je tradicija, ki jo negujejo in obujajo v ZSSS in se ne uresničuje samo ob teh dveh prazničnih dnevih, je v pogovoru za Radio KRIČAČ podčrtala Lidija Jerkič. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Upor kot način življenja? Ja, sleherni dan! Kaj pa sploh še ostane delavcem?

Minuli četrtek smo z državnim praznikom obeležili in počastili Dan upora zoper fašistične in nacistične zavojevalce v letih 1941-1945; Danes se vse pogosteje zdi, da mi se morali znova upreti… komu že? Kapitalu nasploh, ki se za take upore ne zmeni posebej, državi ali pa morda kar delovni inšpekciji? Težka bo… Tudi o tem smo se sinoči v programu Radia KRIČAČ pogovarjali z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice, sindikalno organizirane nevladne organizacije. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Tea Jarc, Sindikat Mladi plus: Naj živita 1. in 2. maj!

Pred letošnjim praznikom dela Prvim majem smo v programu Radia KRIČAČ pripravil tudi nekaj vsebin, povezanih z delavskim gibanjem in sindikalim organiziranjem pri nas. Predstavnki Sindikata Mladi plus so v tem času naš – že skoraj tradicionalni sogovorniki; Tik pred 27-im aprilom, Dnevom upora, državnim praznikom, so javnostim predstavili rezultate akcije “Stop kršitvam, ZA dostojno delo”, v okviru ktere so spremljali ponudbe in objave prostih delovnih mest ali morda bolje – potreb po ljudeh, ki naj bi opravili določena dela; Pri tem so ugotovili veliko kršitev, zato je Sindikat Mladi plus v tem času je podal več kot 100 prijav na Inšpektorat RS za delo; Nekatere rezultate te, kakor ji rečejo, kampanje, smo v dopoldanskem programu Radia KRIČAČ predstavili v pogovoru s Teo Jarc, predsednico Sindikata Mladi plus. Obisk Teje Jarc v studiu Radia KAOS, ki te dni do desetega maja oddaja poseben program Radia KRIČAČ, smo izkoristili tudi za pogovor o pomenu Prvega maja za današnje delavstvo, posebej za mlade, pa o veličatnosti Upora kot besede in še bolj dejanj, tudi leta 1941, ki smo ga nedavno obeleževali s praznovanjem 77-letnice ob Dnevu upora. Govorili pa smo tudi o izročilu delavskega protiizkoriščevalskega uporništva, med katerimi je tudi že skoraj pozabljena v krvi zadušena stavka železničarjev pred 98-imi leti na Zaloški cesti v Ljubljani. Seveda se ni bilo mogoče ogniti bližajočim se parlamentarnim volitvam in vrednotam, ki jih – bolj ali manj ali pa sploh ne – zastopajo nekatere politične stranke. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Največkrat so zapeli Hej, brigade

Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen spomladi leta 1944 v vasi Planina pri Črnomlju. Nastal je iz okrevajočih ranjencev, partizanov, kot edinstven zbor v takratni vojskujoči se Evropi. Imenovali so ga Invalidski pevski zbor ali po domače tudi Pojoča četa. 74 let kasneje njegovih štiridest pevcev pod vodstvom profesorja Franca Gornika še vedno razveseljuje obiskovalce prireditev širom po državi. Ob koncu včerajšnje slavnostne prireditve ZZB NOB ob Dnevu upora proti okupatorju se je, posebej za Radio Kričač, z dobitnikom listine ZZB NOB Slovenije prof. Francem Gornikom, dolgoletnim dirigentom in pevovodjo Partizanskega pevskega zbora, danes pa še aktivnim pevcem tega zbora, pogovarjal Andrej Pengov.
Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Borčevska priznanja Nuši Kerševan in Francu Gorniku

Ob 77. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije in državne prazniku Dnevu upora proti okupatorju je Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije danes dopoldne v Kino gledališču Bežigrad v Ljubljani pripravila slavnostno podelitev listin in zlatih plaket ZZB NOB Slovenije in priložnostnim kulturnim programom. Slavnostna govornica je bila dr. Cvetka Toth Hedžet, članica Sveta borčevske organizacije. Dobitnika najvišjih priznanj, listine ZZB NOV Slovenije sta prof. Franc Gornik, dolgoletni dirigent Partuzanskega pevskega zbora in nekdanja ljubljanska županja in predsednica društva Zeleni prstan, ki skrbi za Pot spominov in tovarištva, Nuša Kerševan. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Zoran Janković o odprti Ljubljani in pravičnejšem jutri

Naš zadnji sogovornik v letošnjem terminu oddajanja Radia KRIČAČ je župan Mestne občine Ljubljana, mesta heroj, Zoran Janković. Izhodišče za pogovor je seveda bilo včerajšnje praznovanje dneva Ljubljane, 72-obletnice osvoboditve mesta in podelitve najvišjih nagrad, priznanj in imenovanj kot sta Častna mečšanka in Častni meščan Ljubljane. Čeprav smo ga spraševali tudi o drugih aktualnih rečeh, ki zadevajo Ljubljano in državo. Ljubljana je praznik slavila. Včeraj. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Glasbeno-delavske zgodbe Sindikata Mladi plus

Na Sindikatu Mladi plus poslušajo muziko in jo delijo na družbenih omrežjih. Pozorni so na zanimive glasbeno-delavske zgodbe z vsega sveta, relevantne komade z zanimivim zgodovinskim ozadjem in pomembnim družbenim, političnim in ekonomskim kontekstom in na sploh na družbenokritično muziko, ki je vsaj približno povezana s tem, kar počnejo oziroma predstavljajo. Za Radio Kričač so zasnovali oddajo z izborom glasbeno-delavskih zgodb. Stvar so se lotili v dveh delih: najprej smo poslušali in se ozrli na starejše sindikalne klasike, delavske pesmi ipd., ki so zaznamovale zadnje stoletje, in ki kot nekakšni palimpsesti nosijo več plasti politične, socialne, ekonomske kulturne zgodovine ter nam hkrati pripovedujejo o pomembnih delavskih, kulturnih, socialnih, družbenih in drugih emancipatornih bojih, ki so zaznamovali včasih bolj, drugič malo manj oddaljeno preteklost. Pri tem nas v prvi vrsti zanima, kakšne vrste zgodbe lahko s pomočjo omenjene muzike odkrivamo danes, in na kakšen način so slednje aktualne in relevantne za današnji čas. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , ,