Alpski rock (vsak narod ima takšno glasbo, kot si jo zasluži)

Spoštovani! Pravijo, da ima vsak narod takšno oblast, kakšno si zasluži. Verjetno to velja tudi za popevko Evrovizije. Na tovrstnih tekmovanjih se na odru odvija zgolj polovica zanimivega. Druga polovica se je ponavadi dogajala za odrom, kjer so se včasih odvijale prave male drame. Enkrat je Magnifico na gobec treščil Patrika Grebla, drugič sta brata Kontrec organizatorjem jebala sunac, spet tretjič je onemela kakšna flavta, ker je žirija odločila drugače, kot glas ljudstva.

Letos vsega tega ni bilo. No, razen flavte v podobi Radiu KAOS omiljene Tinkare Kovač, ki je dosti boljša v svojem usnjenem originalu, kot pa v kopiji Madonninega kostuma z zadnje (ali pa predzadnje) turneje. Letos so na nacionalki končno prepustili glasovanje gledalcem in – v nasprotju s kakšno oddajo polemične narave – celo preprečili večkratno glasovanje z iste telefonske številke. A četudi bi jih kdo najel, bi strankarski glasovalni stroji enkrat za spremembo zgolj potrdili voljo ljudstva in je ne nadomeščali.

To, da je zmagala skladba Narodnozabavni rock, kombinacija alpske poskočnice in mehkega rocka, ne bi smelo biti nobeno presenečenje. Ne zgolj zato, ker so na Slovenski popevki zmagali Prifarski muzikantje, ki so le nekaj tednov kasneje napolnili Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Najboljši namig o zmagovalcu je oddaja Na zdravje, ki na grozo bolj urbanega dela Slovenije že leta kraljuje v petkovem večernem terminu in v formatu »spimpane« gasilske veselice na oder vodi vse, od težkokategorniških ljudskih bardov, ki so nam dali Slovenskega naroda sina, preko prejšnjega in zdajšnjega premiera, do vsega, kar zna v tej državi raztegnit harmoniko. Povprečen Slovenec očitno prej gleda Na zdravje kot Studio City. Takle mamo. In če je bila včerajšnja EMA pokazatelj glasbeno-intelektualnega dometa nacije, je prav tako pokazala, da se v tej državi resnično ne moreš niti obrniti, ne da bi se zaletel v sorodnika, sodelavca, ali oba v eni osebi.

Malo pred EMO so na POP Tvju spraševali, kdo vodi Slovenijo. Katera je tista mreža, ki »drma sceno«. Nekateri so govorili, da bodo te mreže uničile državo in se hkrati hvalili, da imajo v telefonu 600 številk, drugi, da mrež ni, oziroma da nimajo niti približno takšnega vpliva, kot ga prikazujejo mediji, spet tretji, da mreže so, ampak da niso politične, temveč interesne.

A če verjamemo teorijam zarote, ki nekatere silijo v risanje vedno širših hobotnic, spet druge pa v citiranje Dostojevskega, potem je bila včerajšnja EMA dokaz, da Slovenijo vodi družina Flego. Lorella in Andrea sta prireditev vodila, nastopila pa tudi je Andreova »bivša« Tinkara Kovač. Lorella, ena redkih slovenskih TV voditeljic, ki premore nekaj glamurja, je v preteklosti gotovo sodelovala s kakšnim od kreatorjev oblek, ki so jih nosili izvajalci na EMI, medtem ko je Andrea, priznani producent najbrž v studiu tudi že imel kakšnega od nastopajočih. A v primeru uspešnih brata in sestre Flego smo vsi pripravljeni priznati, da je Slovenija majhna, ko pa beseda nanese na politično bolj občutljive zadeve, pa nas takoj prepričujejo, da so na delu temne sile.

Ljudsko štetje je iz zaodrja Eme naredilo zgolj čakalnico, podobno tisti pri umetnostnem drsanju, kjer zadihani nastopajoči čakajo na ocene in mahajo v kamero. Je pa zato vlogo kibicerjev prevzela slovenska spletna skupnost, tokrat predvsem v podobi uporabnikov omrežja Twitter, ki so z budnim očesom in ostrim jezikom poskrbeli, da ni ušla nobena podrobnost. Tako so denimo ugotovili, da Saški Lendero ni bilo nerodno peti na playback brez mikrofona in da je Tinkaro Kovač nekaj tako zmedlo, da je zamudila začetek komada, četudi je simulirala petje v mikrofon. Da sta imeli Manca Špik in Brigita Šuler očitno isto šiviljo in da ima slednja večje prsi. Šmrc. Slednjega – šmrcanja, namreč – pa je bilo še posebej veliko ob nastopu Hama Šaleharja in Gala Gjurina. Takrat se je menda utrnila tudi kakšna solza pri mnogih tviterašicah. Ampak – v Oslo ne gresta Hamo in Gal, pač pa Rok, ki bo na Žlindri pekel Kalamare.

V širni Sloveniji je danes zmagovalna kombinacija alpski rock. Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

Foto:
–Ansambel Roka Žlindre
–www.mancaspik.si
–www.brigita.info
–Hamo in Gal (Facebook)