Bojkot

Sopoštovani!

Spet o pokrajinah. Ljubljanski župan je pred slabim tednom pozval Ljubljančanke in Ljubljančanke, naj bojkotirajo pokrajinski referendum, ker da gre za predvolilno potezo aktualne vlade, ki od pokrajinske zakonodaje rešuje, kar se rešiti da. Ocena župana je seveda pravilna, pa tudi – roko na srce – je namera vlade tako očitna kot sledovi zveri v prvem snegu. Na tem mestu smo nesmiselnost predlaganih pokrajin že obdelali, vendar pa županov poziv k bojkotu referenduma ni najbolj na mestu. Iz dveh razlogov:

20080602_komentar.jpg

Prvi je seveda popolnoma matematične narave. Referendumska zakonodaja je pač takšna, da je za uspeh referenduma dovolj večina oddanih glasov. Grobo gledano to pomeni, da lahko na referendum pridejo trije volilci, od katerih sta dva za in eden proti, pa referendum uspe. Takšnih ekstremov seveda ni pričakovati, je pa jasno, da bi odsotnost nasprotnikov referenduma olajšala delo zagovornikom. In čeprav je res, da je referendum oblikovan tako, da bi vlada kar najlažje razglasila zmago, to še ni razlog za bojkot, saj referendum sam ni nedemokratičen, pač pa je bil – čeprav na silo – razpisan legalno in legitimno.

In to je drugi razlog. Sam župan Janković je dejal, da mu je popolnoma jasno, da je referendum najvišja oblika odločanja volivcev in s tem posredno povedal, da ne pričakuje, da mu bodo Ljubljačani trumoma sledili, pač pa da sam meni, da je bolje ne sodelovati v tej referendumski farsi. A ravno v tem je šala… Potrebno je sodelovati v tej farsi, kajti le skozi proces demokratičnega odločanja lahko volilci zares pokažejo, kaj si mislijo o pokrajinah, ne pa da odločitev prepustijo drugim v roke.

Kajti jasno je, da je ta referendum farsa. A ne zato, ker bi se župan Janković ne strinjal s predlaganim številom pokrajin, pač pa zato, ker je že vnaprej jasno, da se bo takoj po razglasitvi rezultatov vnela bitka za njihovo interpretacijo. Glede na to, da je bil župan Janković do sedaj zelo glasen kritik pokrajinske zakonodaje in da te kritike – vsaj tako se zdi – v veliki meri pijejo vodo, bi bilo politično dokaj nesmotrno, če bi sebe in mesto, kateremu županuje tik pred zdajci izločil iz predvolilne bitke, ki se lahko ob dovoljšnjem trudu in nekaj sreče lahko izteče tudi drugače, kot si to želi minister Žagar.

Pa tudi če ne… zgodba s pokrajinskim referendumom bo vroča še kar nekaj časa, in skoraj gotovo je, da tudi po 22. juniju ne bomo praktično nič bližje pokrajinam kot smo danes. A če se bomo delali, da nas ta zgodba ne zanima, se bodo tako ali drugače o njej odločili namesto nas. To pa nikoli ni dobro.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

[coolplayer]
mms://217.72.76.71/KAOSOD/prispevki/20080602_komentar.wma
[/coolplayer]

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *