Ko 13 plus 1 ni enako 14

Spoštovani!

Nekaterim očitno ni dovolj, da bomo jeseni ponovno volili predstavnike ljudstva. Niti jim ni dovolj, da smo pred pol leta volili šefa republike. Niti to, da smo pred letom in pol volili župane. Zdaj moramo po vsej sili 22. junija še na referendum o pokrajinah. Pri čemer je jasno, da bo ta referendum izveden še bolj “na silo” kot vsi dosedanji.

20080526pokraijne.jpg

Pokrajinska zakonodaja ima pač to smolo, da potrebuje dvotretjinsko podporo v parlamentu. In ker minister Žagar svojih štirinajstih pokrajin ni uspel spravit skozi, se je koalicija odločila, da bo poskusila z matematičnim trikom. Tako nas bodo zdaj mesec dni prepričevali, da 13+1 ni enako kot 14, čeprav vam bo vsak prvošolček povedal drugače. A seznam trikov se s tem ne konča.

Potem, ko so na “nočni seji”, ki smo jih – tako smo mislili – pustili za sabo v prelomnih devetdesetih, določili referendumsko vprašanje, ki pravzparav ni referendumsko vprašanje. Je šestnajst referendumskih vprašanj, saj se bodo v dveh bodočih pokrajinah odločali tudi o variantinih imenih. Tako bodo prebivalce v neki pokrajini spraševali samo o tem, ali podpirajo ustanovitev svoje pokrajine, ne pa tudi kaj si mislijo o predlagani pokrajinski ureditvi nasploh. Zato je bolj ali manj jasno, da predlagatelji referenduma po ovinku iščejo kritje za odločitev o štirinajstih pokrajinah potem, ko zanjo niso dobili potrditve v državnem zboru. Število pokrajin je bilo posredno določeno že s številom referendumskih območij

Takšno vprašanje seveda omogoča tudi raznorazne akrobacije z rezultati in njihovimi interpretacijami. Kaj se, denimo zgodi, če volilci ene pokrajine glasujejo proti? Ali to pomeni, da so vse pokrajine “padle”? Ali pa – če malo pljunemo v lastno ljubljansko skledo – ali se prebivalci Slovenije strinjajo, naj Ljubljana postane samostojna pokrajina?

Vlada – še posebej njen minister Žagar – želi tik pred volitvami vzpostaviti enega ključnih nivojev oblasti, pri čemer ne more doseči političnega konsenza v parlamentu, zato hoče po ovinku doseči, da se volilci podpišejo pod nekaj, o čemer jih sploh nihče ni vprašal. Kajti – če naj se vrnemo na začetek – 22. junija vas vaša vlada ne bo vprašala o tem, ali podpirate 14 (pardon, 13+1) pokrajin, pač pa ali podpirate ustanovitev te-in-te pokrajine, tiste, kjer se pač nahajate. In če boste glasovali “za”, bo vaš glas zelo verjetno razlagala kot podporo štirinajstim pokrajinam. Kaj bo šele, bo bodo na vrsti “taprave” volitve.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *