Velika pričakovanja

Spoštovani!

Če smo se pred leti nasmihali političnim ljubezenskim pismom, ki so se začela z »dragi Borut« in »dragi Tone«, je bila tokratna runda dopisovanja med Janezom in Andrijano opazno manj vljudna. Ne samo, da si ASK in JJ očitno nista več draga, užaljenost na obeh straneh je – zdi se – skoraj tako velika, kot v času spora med Katancem in Zahovičem.

craps.jpg

Leta in leta je Zahovič Katanca imenoval z »ve se kdo«, Katanec pa Zahoviča zgolj z »številka deset«. In danes? Andrijana Starina Kosem je postala zgolj ASK in »nekdanja dolgoletna vplivna članica«, Janez Janša pa je postal zgolj »predsednik« in v pismu ASK sploh ni poimensko naveden. Pač po sistemu »zna se…«.

A to je šele uvod, dame in gospodje, v peklensko leto in nekaj mesecev, ki čakajo slovensko politiko. Ker so začutili, da imajo kaj za povedati, so se ponovno zbrali člani Zbora za republiko, mobilizacijska sila, ki si pripisuje, da je zagotovila tistih nekaj ekstra glasov, ki so zagotovili kolikor toliko udobno zmago aktualne koalicije leta 2004. Tokrat so jim šov rahlo ukradli pri društvu Zares, a obema ga še naprej neutrudno krade Borut Pahor, ki ima še teden dni časa, da pove, kaj bi bil rajši. Šef vlade ali šef države.

To, kar smo videli do sedaj, zelo verjetno ni nič v primerjavi z bližnjo politično prihodnostjo. Po verjetno eni najbolj vročih kampanij, kar smo jih videli v tej državi bodo na vrsti predsedniške volitve, katerim bo – tako kaže – sledila ustanovitev stranke Zares (kakorkoli se bo pač imenovala), nato bomo šest mesecev predsedovali EU in po stari slovenski navadi je pričakovati, da se bodo politiki tik pred koncem predsedovanja na smrt skregali – če se bodo takrat sploh še pogovarjali. Sledilo bo dolgo in vroče poletje, ter parlamentarne volitve, od katerih vsi veliko pričakujejo.

Že Winston Churchill se je držal preverjenega pravila, da če v politiki kakšen prijem deluje, ga uporabljaj znova in znova. In tako se je predsednik vlade odločil pokazati, kakšen svinjak je bila ta država, preden je prišel na oblast, nezadovoljna frakcija v njegovi stranki piše javno-zasebna pisma, Zbor za republiko spet seje in prešteva potencialne glasove, njegovemu zgledu pa sledijo tudi na levici, vse skupaj pa začini še Borut Pahor, ki je očitno izračunal, da bo iz naslovnic izginil takoj, ko se odločil o tej ali oni kandidaturi, zato z odločitvijo odlaša, kar se le da. Pričakovanja so povsod velika, politične stave še večje.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *