Mala scena MGL: Jacobs-Jenkins in Šturbej, Gloria

Bradnden Jacobs-Jenkins, dramatik, Lejla Švabič, dramaturginja: »...Je življenje drugih še kaj drugega kot samo izgovor, da lahko razmišljam o sebi?«... Branko Šturbej, režiser: Ta stavek nas je spremljal ves čas študija in nenehno smo se ukvarjali s tem, kako ga razumeti. Odsotnost ljubezni v tej drami je pretresljiva. Mojca Funkl, dramska igralka, nastopa v naslovni vlogi Glorie, ženske v zelo poznih tridesetih, katere koli rase;(njen drugi lik v tej igri je Nan): Pogled na kolega soigralca, ki je tokrat v vlogi režiserja, je v tem našem primeru nekaj neverjetnega; kar nam je Branko Šturbej v tem študiju dal iz razkošja njegove igralske odličnosti, je neprecenljivo. Zato posebej hvala Barbari Hieng Samobor, da nam je s tem, ko ga je angažirala kot režiserja, to omogočila!

Med iztopajočimi posebnostmi gledališke sezone 2018/2019, ki so jo v MGL nadnaslovili s veznim sporočilom, ki povezuje 6 premier na Velikem odru in 5 na Mali sceni, je vsekakor »Vzgoja srca« in sm sodi tudi angažman petih igralcev, ki bodo režirali prav toliko premiernih predstav prav tam, na Mali sceni. Med njimi sta dva, ki sta se že odmevno in večkrat podpisala kot režiserja odrskih del – Primož Ekart in Boris Ostan, tri bomo v tej ustvarjalni vlogi v tem gledališču spoznavali prvič: Natašo Barbaro Gračner, Gregorja Grudna in Branka Šturbeja; Navdih za uporabo Vzgoje srca za poimenovanje sezone se jim je ponudil z znamenitim istoimenskim romanom francoskega literarnega realista Gustava Flauberta, ki bo ob koncu pravkar začete sezone slavil natanko 150 let od izida in ki sodi med tri najlepše romane o Parizu; Vendar s Parizom in Flaubertom ta izbor skupnega poimenovanja naj ne bi imel nič; s srčnimi zadevami, pač! S sporočili o vzgoji, taktnosti, dostojnosti, razumevanju v medčloveških, zlasti intimnih odnosih, tudi v poklicu in službi pa sploh; In med tovrstna dela sodi tudi Gloria, dramsko delo Brandna Jacobsa-Jenkinsa, nekdanjega novinarja revije New Yorker, ki je nastalo leta 2015 in s katerega režijo se je spoprijel Branko Šturbej, dramski igralec, prvak ljubljanske Drame.

Premiera in prva slovenska uprizoritev bo v četrtek, v torek pa so to delo predstavili na novinarski konferenci. Začela jo je Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja MGL, nadaljevali pa so jo Valerija Cokan, prevajalka, potem ko je že videla uvodno vajo za predstavo Gloria, Lejla Švabič, damaturginja in Branko Šturbej, režiser.

Svoj pogled na to dramsko igro, njena sporočila in besedilo pa so nam posredovali tudi igralke in igralci: Mojca Funkl, igralka, ki v tej drami oblikuje dva lika Glorie v zelo poznih tridesetih in Nan. Katere koli rase, pa Nina Rakovec, ki nastopa v vlogah Kendre in Jenne, azijskega rodu, sredi dvajsetih in Anuša Kodelja, študentka AGRFT, belka, ki je oblikovala like Ani, Sashe in Callie (v zgodnjih dvajsetih), tudi Gašper Jarni, gost v ekpi, igra Lorina, nedoločne rase, v poznih tridesetih; o njegovem doživljanju študija in likih Milesa, Shawna in Rashaada, treh vlogah, dvajsetlenega temnopoltega dvajsetletnika, je govoril Matic Lukšič, o belcu, v zelo poznih dvajsetih pa je pripovedoval Filip Samobor, ki nastopa z likoma Deana in Devina. Znova sta se oglasili Mojca Funkl in Nina Rakovec, v imenu »celega razreda« pohvalili odločitev umetniške vodje Barbare Hieng Samobor, da kot režiserja angažira igralca, mojstra igre in prvaka Branka Šturbeja, kar je bila za vse izjemna izkušnja. Karin Rajh, mlada scenografka pa je opozorila na zahtevne okoliščine, ki jih za njeno delo v narekuje besedilo in ki prizorišča oblikuje v nekakšen triptih.

Če dogajanje na tej tiskovki na kratko povzamemo tako, da priobčimo del sporočila za javnost, kot so nam ga poslali iz MGL, je bistvo strnjeno v ta dva in pol stavka: Na novinarski konferenci so avtorji poudarili, da drama odpira medgeneracijska vprašanja, vprašanja prekariata, vprašanja osamljenosti in odsotnosti ljubezni in neizprosna tekmovalnost, ki so značilna za generacijo milenijcev. Režiser je izpostavil, da nas drama na tih, a gostobeseden način postavlja v pozicijo razmišljanja, češ … da je življenje drugih še kaj drugega, kot razlog, da ne razmišljamo o sebi.

Naj ponovimo: delo Gloria, Brandna Jacobsa-Jenkinsa, skoraj 34-letnega temnopoltega ameriškega dramatika, je v prevodu Valerije Cokan na oder Male scene v MGL postavil 57 letni igralec, prvak SNG Drama Ljubljana, Branko Šturbej, dramaturginja uprizoritve je Lejla Švabič, za likovno podobo uprizoritve so poskrbeli scenografka Karin Rajh, kostumografka Špela Ema Veble, avtor videa Dimitrij Gračner in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik. Glasbo, ki je pravzaprav predpisana in je priredba Bachove Maše v G-molu, je prispeval skladatelj Gregor Strniša, za govor pa je skrbel Martin Vrtačnik.

Igrajo Mojca Funkl, Nina Rakovec, Filip Samobor, Matic Lukšič in kot gostujoča v igralski ekipi Anuša Kodelja študentka AGRFT in Gašper Jarni, ki se po desetih letih vrača na ta gledališki oder.

Na novinarski predstavitvi sem za Radio KAOS bil Andrej Pengov. Tamkajšnje dogajane sem tudi posnel ter ga pripravil za objavo v tem prispevku, v katerem smo uporabili tudi fotografije z vaj za Glorio, ki so delo Petra Giodanija.

Leave a Reply

Your email address will not be published.