SOVA, TRŽNICA IN OSTALE MRTVE STVARI

Spoštovani
Verjetno bi tako Janezu I., kot Janezu II. storili veliko krivico, če bi zapisali, da sta z zgodbo o Sovi in letalski vozovnici že prav dolgočasna. A resnica je, da se – vsaj pri Janezu II. Grosupeljskem – določene zgodbe ponavljajo kot stara plošča ali slab film. Namreč. Kadarkoli so bile v tej državi na tapeti tajne službe, je bil zraven. Bodisi kot disident pred slabimi dvajsetimi leti, bodisi kot abrambni minister pri aferi z orožjem in Depali vasi, bodisi kot premier, v najnovejši izdaji vohunske telenovele.

Film, ki ga gledamo te dni, bi bil komičen, če ne bi bil tragičen. Letalska vozovnica? Lepo vas prosim… Vlada, ki je prodala delež v Mercatorju brez prevzemne premije nima prav nobene pravice, da jamra o načinu porabe jurja evrov iz črnega sklada tajne službe. Saj konec koncev ta črni sklad obstaja prav v te namene. Vsaka tajna služba ga ima in nihče, ki si noče mazati rok z umazanimi podrobnostmi noče vedeti, kaj ta služba z njim počne. Kaj hitro bi namreč ugotovili, da morala in državna varnost redko hodita z roko v roki.

Pravo vprašanje seveda je, zakaj je Janša afero v javnost spravil zdaj in zakaj se Drnovšek tako slabo brani in ne vrne udarca. Nekateri bi to pripisali njegov novo odkriti ghandijevski osebnosti, a morda razlog tiči drugje: V vseh naštetih demontažah tajnih služb (socialistične SDV, post-osamosvojitvenega VISa in VOMOta, ter zdaj SOVE) je bil zelo blizu Janši prav Drnovšek. Bodisi kot član predsedstva Jugoslavije, bodisi kot šef vlade, bodisi kot aktualni šef države, zato se zdi neverjetno, da bi se ne znal odzvati na tipične politične poteze Janeza Janše. Morda pa Drnovšek v tej partiji taroka ne more položiti škisa na mizo, ne da bi sebi in državi dolgoročno škodoval. In kaj točno predstavlja škis? Morda – če smo nekoliko literarni – zlate misli o orožju in zavedanju?

Pa tudi če temu ni tako, lahko ponovno opazujemo, kako Janša in njegovi sesuvajo nek določen sistem zato, da bi uresničili partikularne cilje. Da so se znebili Kocjančiča, so »preprogramirali« RTVSLO, da so ustoličili Slivnika so »uravnotežili« Delo in zdaj »udomačujejo« SOVO, da se znebijo nadležnega predsednika države. Metafore so šle celo tako daleč, da bi šef države dal roko v ogenj za nekdanjega prvega špijona, šef vlade pa zagotavlja, da bo ta roka gorela. Nič kaj prijazno.

In če se za hip pomudimo še na lokalni sceni: če je verjeti najbolj uravnovešenemu časniku, na kulturnem ministrstvu ljubljanskemu županu pripravljajo nič kaj prijazno darilo. Tržnico naj bi namreč zaščitili kot kulturni spomenik, kar pomeni praktično prepoved kakršnihkoli večjih posegov v tisti prostor – med drugim tudi prepoved gradnje garažne hiše in postavitev Mesarskega mostu.

Tudi ta film smo že videli – pri bežigrajskem stadionu. V hipu, ko je bivša županja Danica Simčič skozi proceduro spravila odlok, ki bi dovoljeval prenovo bežigrajskega stadiona, je država slednjega zaščitila pred kakršnimikoli resnimi posegi. In zdaj se Jankoviću odvija isti scenarij, samo lokacija je druga.

Verjetno se ne bomo zmotili veliko, če bomo rekli, da ljubljansko oblast država sistematično ovira. Najprej ni denarja, nato prestolnica »popuši« na razpisu za evropsko prestolnico kulture, zdaj bo stanje na ljubljanski tržnici zamrznjeno vsaj za leto dni, da ustanovitve pokrajin sploh ne omenjamo…. Tam se zna namreč zgoditi, da župan ne bo smel biti tudi glavar pokrajine, kar pomeni, da bo ljubljanski župan dobil – šefa.In ta šef bo potem dobival državni denar, medtem ko bodo pristojnosti občine v primerjavi s sedanjim stanjem zreducirane na beljenje talnih označb na cestah in striženje trave po parkih

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *