Janez Drnovšek (1950 – 2008)

Sinoči je po dolgi bolezni umrl nekdanji predsednik države Janez Drnovšek. Njegov vpliv na slovensko in nekdanjo jugoslovansko politiko je bil izjemen, pa čeprav je politično deloval le dobrih dvajset let. Njegova politična pot se je začela v Jugoslaviji in končala v Evropski Uniji in levji delež priprav Slovenije na članstvo v povezavi je bil opravljen prav v času njegovega premierstva.

janezd.jpg

JUGOSLAVIJA

V politiko je vstopil leta 1989, ko je bil izvoljen za slovenskega člana zveznega predsedstva. Čeprav je že pred tem opravljal zvezne funkcije, je bil v javnosti neznan in njegova izvolitev je bila dokajšnje presenečenje. Takoj po izvolitvi je zaradi sistema rotiranja Janez Drnovšek prevzel funkcijo predsednika predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije. V času njegovega predsedovanja razpadajoči zvezi je Slobodan Milošević dokončno zajahal val nacionalizma v Srbiji in – ironično – Kosovo, kjer je Miloševć zatrl težnje po samostojni republiki tik pred Drnovškovim prihodom v Beograd, je postalo neodvisno tik pred njegovo smrtjo. Drnovšek je že leta 2005 javno dejal, da je Kosovo de facto samostojno.

Drnovšek se je, kljub videzu krhkosti in nekonfliknosti znal postaviti po robu težnjam po srbski prevladi v Jugoslaviji – pogosto na najbolj učinkovite in prefinjene načine. Po procesu proti četverici v Ljubljani, ko se je vprašanje enakopravnosti slovenskega jezika vzpostavilo kot ključno vprašanje slovenske identitete v federaciji, je Janez Drnovšek zasedanje neuvrščenih držav v Beogradu leta 1989 otvoril v slovenskem jeziku, kar je šokiralo predvsem srbski del jugoslovanske politike, ki je bil navajen poslovati zgolj v srbo-hrvaškem jeziku.

Po razpadu Jugoslavije in razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške so Drnovškove funkcije v Beogradu prenehale, kljub vsemu pa je ostal ključni akter slovenske politike, predvsem v mednarodnih odnosih, saj je imel kot nekdanji jugoslovanski predsednik neposreden dostop do vrste tujih državnikov. Čeravno brez uradne funkcije, je bil leta 1991 član slovenske delegacije, ki je na Brionih izpogajala premirje v desetdnevni vojni in umik jugoslovanske vojske iz Slovenije

SLOVENIJA

Leto dni kasneje je Janez Drnovšek postal predsednik Liberalne demokracije. Mnogi so ocenjevali, da je šlo za »poroko« iz koristoljubja, vendar je bila naveza Drnovšek-LDS izjemno uspešna, saj je bil leta 1992 imenovan za predsednika vlade potem, ko je Državni zbor Lojzetu Peterletu izglasoval nezaupnico. Funkcijo premiera je opravljal tri zaporedne mandate, četrtega pa je dobil na leta 2000, potem ko je vlada Andreja Bajuka po šestih mesecih na oblasti izgubila volitve.

Pod Drnovškom je Slovenija doživljala hitro spremembo iz planskega v tržno gospodarstvo, pogosto tudi bolečo. Slovenska industrija je bila leta 1992 pretežno delovno intenzivna in vrsta stečajev je število nezaposlenih poslala v višave, sledila je rast inflacije in padec produktivnosti. A Drnovškova vlada se je v sodelovanju z ostalimi odgovornimi institucijami pri reševanju teh težav naslonila pretežno na domače znanje in ni upoštevala zahtev in priporočil Mednarodnega denarnega sklada in drugih tovrstnih institucij, kar je Sloveniji prizaneslo z usodo mnogih drugih vzhodnoevropski gospodarstev, katerim je hitra liberalizacija prinesla tuje lastnike in velikanske sociane razlike.

Čeravno daleč od idealnega, je ta pristop Sloveniji zagotovil stalno postopno izboljšanje gospodarske slike. Eden od faktorjev pri takem pristopu je bila tudi koalicijska narava slovenskih vlad, ki pravzaprav onemogoča politično rokohitrstvo, poleg tega pa je Drnovšek svoje vlade še dodatno uravnotežil s strankami tako levega kot desnega političnega pola. Tako je svojo LDS vzpostavil kot stranko centra, zaradi česar sta bila skupaj s stranko pogosto tarča očitkov o političnem oportunizmu. Takih očitkov je bil še posebej deležen v mandatu 1996- 2000, ko je bil parlament razdeljen natanko na pol in je bil Drnovšek za mandatarja imenovan šele potem, ko ga je podprl poslanec krščanskih demokratov Ciril Pucko. Prestop, kasneje imenovan puckizem, je bil sicer popolnoma legalen, dejstvo pa je, da je mnogim pustil grenak priokus v ustih, še posebej potem, ko par dni kasneje, kljub Puckovemu prestopu parlament ni podprl Drnovškovega kabineta. Drnovšek je moral tako za izvolitev vlade sestaviti drugačno koalicijo kot za izvolitev za mandatarja. Vlado je sestavil s Slovensko ljudsko stranko, ki je tako postala stalnica slovenskih vladajočih koalicij, ne glede na politično usmerjenost premiera.

Prav ta SLS je spomladi 2000 povzročila padec Drnovškove vlade in oblikovala vlado z desnimi strankami in premierom Andrejem Bajukom. A že jeseni leta 2000 sta bila LDS in Drnovšek ponovno na oblasti, tokrat z enim najboljših volilnih rezultatov v Sloveniji. Že LDS sama je dobila približno 30% glasov, skupaj s koalicijskimi strankami pa je imela kar dvotretjinsko večino. Vendar pa je bila ta večina presenetljivo neučinkovita, saj se je LDS vedno bolj ukvarjala sama s sabo, nepotizmom in celo korupcijo. Kaplja čez rob je bil nakup vladnega letala, ki je bil tako slabo skomuniciran, da je vlada tonila vsak dan globlje, vse do poskusa vpliva na poročanje nacionalne televizije o tej temi. Vse skupaj je doseglo vrhunec v Drnovškovem govoru na kongresu LDS, kjer je zahteval konec nepotizma, klientelizma in korupcije v stranki – a bilo je prepozno. LDS je že bila globoko na poti, ki se je končala z njenim razpadom.

Leta 2002 je Drnovšek, po dolgem omahovanju, kandidiral za predsednika republike in bil izvoljen v drugem krogu, kjer je premagal Barbaro Brezigar. Kot naslednik Milana Kučana je uvedel nov, manj javen slog opravljanja funkcije – občasno se je zdelo, kot da je izginil. Leta 2006 pa se je vse to spremenilo, saj je ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj. Ustanovitev Gibanja je sovpadla z Drnovškovo osebnostno spremembo, saj je naenkrat privzel bolj aktivno, pa tudi bolj nekonvencionalno vlogo, ki so jo mnogi kasneje imenovali kot »hipijevski predsednik«

Trdil je, da je ozdravljen raka, za katerim je zbolel leta 1999, zavrnil konvencionalno medicino (a jo kasneje spet sprejel), postal je vegan in se preselil iz Ljubljane na Zaplano. Zavrnil je materializem in začel študirati vzhodno filozofijo. Prav tako je začel ostro kritizirati slovenske politike ter se občasno tudi delal norca iz njih. Tako je v nekem intervjuju prostodušno priznal, da zanalašč spušča mešane signale o ponovni kandidaturi za predsednika države, zgolj zato, da krajša živce slovenski politiki. Kljub vsemu se ni odločil za ponovno kandidaturo in zadnjič se je v javnosti pojavil, ko je konec decembra 2007 predal posle novoizvoljenemu predsedniku republike Danilu Türku.

V času po osebnostni preobrazbi je bil udeležen v vrsti verbalnih spopadov z vlado Janeza Janše, čeprav se je na začetku mandata te vlade zdelo, da se Janša in Drnovšek razumeta. Konflikt se je do konca zaostril potem, ko je Drnovšek na lastno pest iz sudanskega zapora reševal Toma Križnarja ter pri tem porabil ves svoj proračun, vlada pa mu kot kazen zaradu soliranja ni želela nameniti dodatnih sredstev. Za božič leta 2006 pa je Drnovšek posegel še v konflikt v Ambrusu, ko je družini Strojan osebno pripeljal pomoč, pa so ga prebivalci Ambrusa zaustavili na barikadah. Z gromkim glasom jim je, Ambrušanom, očital, da so pozabili svojega boga in da se obnašalo nekrčšansko.

BOLEZEN

Drnovšek je redko govoril o svoji bolezni in tudi v medijih se je tema redko pojavljala. Leta 1999 so javnost obvestili, da so mu v ljubljanskem kliničnem centru odstranili ledvico, Drnovšek pa je nato zatrjeval, da je zdrav. Leta 2006 je v intervjuju za nek hrvaški medij dejal, da so se mu metastaze razširile na pljuča in jetra, hkrati pa je tudi zavrnil konvencionalno medicino in čeprav so bile njegove poteze občasno nedomišljene, je večino časa izžareval dobro voljo in energijo. Le njegova vedno bolj krhka postava je pričala o tem, da izgublja bitko.

VPLIV

Dr. Janez Drnovšek, po izobrazbi ekonomist, je bil eden od peščice posameznikov, ki so usodno oblikovali slovensko politiko v zadnjih dveh desetletjih, zelo verjetno pa bi ga lahko uvsrtili tudi na seznam desetih najvplivnejših Slovencev 20ega stoletja. Bodisi kot anonimni kandidat, ki je bil izvoljen v živo blato zvezne politike, bodisi kot predsednik vlade, ki je Slovenijo potegnil stran od roba gospodarskega propada in jo preoblikoval v učinkovito ekonimijo, bodisi kot državnik, katerega povezave se lahko kosajo skoraj s katerimkoli ameriškim predsednikom bodisi kot ljudski voditelj, ki se je zavzemal za trajnostni razvoj, varstvo okolja in ki je svetovno pozornost usmeril na krizo v Darfurju, je Janez Drnovšek odločilno zaznamoval slovensko, občasno pa tudi mednarodno politko.

Janez Drnovšek je umrl v 58. letu starosti.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *