Če za glasbenike in bende velja prekletstvo drugega albuma, potem za pesnike velja preklestvo druge zbirke. Sploh, če je bila prva tako dobro sprejeta, kot je bila Kobowskega Najprej semza slišal pr denje. Že takrat Zdravko Duša ni mogel prehvaliti pesnika, čigar resnično ime ostaja zavito v tančico skrivnosti in čigar zaščitni znak ostajajo razsekane besede in verzi. In tako je tudi pri Než’ni poeziji. Kobrowbsky sam priznava, da je prvič res imel srečo. Nadaljujte z branjem →
Kobrowsky
Zadnje objave
Najprej semza slišal pr denje
|
Včeraj so pri Cankarjevi založbi predstavili pet pesniških in eno pesniško/glasbeno novost. Urednik Zdravko Duša se je v šali, hm, pridušal, da tako raznoterih zbirk še nikoli ni predstavljal hkrati, saj je obiskovalce novinarske konference popeljal od Končne avtobusne postaje, v kateri se je poezije po dvajetih letih ponovno oprijel Milan Kleč, do drugače prelomljenih besed pesnika in blogerja Kobrowskega, ki je podpisal prvenec Najprej semza slišal pr denje. Zdravko Duša je Kobrowskega dobesedno odkril v množici slovenskih blogov, kjer je objavljal svoje duhovite verze, razsekane na nenavadne črkovne sklope, ki standardni zapis mimogrede pokombinirajo z bolj fonetično različico. Milan Kleč je nekoč veljal za pesnika, nato pa ga je pot odnesla v prozo. Kleč je v Končni avtobusni postaji ujel vsakdanje utrinke, ki jih prevevajo blago čudenje, ironični zavihki in stroga pravičnost. Nadaljujte z branjem →