Slavoj Žižek

Zadnje objave

Rojstvo klinike Michela Foucaulta pri Študentski

Pri Študentski založbi so včeraj predstavili pet humanističnih knjižnih novosti iz zbirke Koda. V sodelovanju z založbo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje so izdali Pojmovnik slovenske umetnosti po letu 1945, v lastni režiji pa so na svetlo spravili knjigo Guba Gilesa Deleuza, ki jo je prevedla Jana Pavlič, spremno besedo pa je napisal Slavoj Žižek. Prav tako so izdali Rojstvo Klinike Michela Foucaulta, h kateri je spremno besedo napisal Mladen Dolar

Poleg Foucaultove knjige pa je izšla tudi Mitchellova Slikovna teorija ter Svetovna vojna ob Soči, prvi del, s podnaslovom Evropski zaplet izpod peresa Igorja Grdine, v kateri avtor posebno pozornost namenja manj znanim epozidam vojne, ki naj bi končala vse vojne. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Žižek: Gre za to, da jim odrežemo jajca!

Založba Sanje je danes predstavila novo izdajo Komunističnega manifesta, ki sta ga revolucionarnega leta 1848 objavila Karl Marx in Friderich Engels in ki velja za eno temeljnih del komunistične ideje. Samo besedilo je prevedel Božidar Debenjak, v založbi pa so ga opremili še s spremnimi besedami Mladena Dolarja, Jožeta Mencingerja, Rajka Muršiča, Janeza Ramoveša in – seveda – Slavoja Žižka. Slednji je še pred samim začetkom novinarske konference v izjavi za eno od televizij dejal da se je potrebno vprašati, v kolikšni meri je Marxova vizija prihodnosti odgovorna za katastrofo 20. stoletja, se pravi za stalinizem in gulage. Žižek je vprašanje postavil poptevejevcem, odgovor pa dal Radiu KAOS. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Žižek: Največji sovražnik umetnosti danes je kultura

Prof. Slavoj Žižek je te dni izjemno iskani govornik. Tudi sogovornik. Le da se je z njim pogovovarjati, četudi ste v njegovi bližini, kaj šele družbi, še kar zapletena, včasih tudi naporna reč. Razlog za ta več ali manj namišljeni odmik pa je najbrž prej v nas samih kot v njegovem sila napetem in prenapolnjenem urniku, kaj šele videzu, da o značaju ne govorimo. Za kolikor toliko značajski vtis je človeka treba pač bolje poznati, kot zgolj ob redkih in bežnih ter enostransko zaznanih srečanjih sredi Ljubljane ali ob ošvrku s pogledom skozi Slončkovo okno, kamor se včasih odpravi na pozni zajtrk, kavo z rogljičem. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,