Žižek: Največji sovražnik umetnosti danes je kultura
|
Prof. Slavoj Žižek je te dni izjemno iskani govornik. Tudi sogovornik. Le da se je z njim pogovovarjati, četudi ste v njegovi bližini, kaj šele družbi, še kar zapletena, včasih tudi naporna reč. Razlog za ta več ali manj namišljeni odmik pa je najbrž prej v nas samih kot v njegovem sila napetem in prenapolnjenem urniku, kaj šele videzu, da o značaju ne govorimo. Za kolikor toliko značajski vtis je človeka treba pač bolje poznati, kot zgolj ob redkih in bežnih ter enostransko zaznanih srečanjih sredi Ljubljane ali ob ošvrku s pogledom skozi Slončkovo okno, kamor se včasih odpravi na pozni zajtrk, kavo z rogljičem.
Konec tedna minulega tedna je bil v Londonu, še prej na Bledu, zdaj je že na poti na Norveško ali pa je že kar tam, potem odpotuje v ZDA in nato v Avstralijo. Kdaj se znova vrne v Slovenijo še ne ve natančno. Na vprašanje, kaj je zares tisto, kar on razume pod oznako Amerika, če gre pri tem tudi za latinski del, se pravo Južno in Srednjo Ameriko, je brezkompromisno povedal, da se ima za starega evropskega imperialista, ki, ko reče, »Amerika«, misli ZDA.
Mi smo imeli srečo, da smo ga lahko pretentali s pogovorom z enim vprašanjem, iz katerega sta nastali dve, potem, ko je v soboto, pred desetimi dnevi, izvedel Veliki finale Desete foresight konference Foruma Bled o Evropi, torej konferenca o dolgoročnih predvidevanjih razvoja znanosti in družbe. Izhodišče je bila vloga kulture v družbi znanja – kot prispevek k Evropskemu letu kreativnosti in inovacij 2009.
V blejskem nsastopu se je osredotočil na nekatera ali celo ista vprašanja, kot minuli vikend v izjemno odmevnem in obiskanem predavanju v kongresni dvorani kolidža Birkbeck londonske univerze, ko so marksistični filozofi Sveta tri dni razpravljali o ideji komunizma. Izzivalne teze, češ, da je komunizem edina politična ideja, vredna filozofa, na Bledu najbrž zaradi poklicne strukture udeležencev in njihove predzgodovine ni izzvenela tako ostro, kot v Londonu, smo ga pa ekskluzivno za Radio KAOS uspeli nagovoriti k odgovoru na vprašanje, ki se je neposredno dotaknilo na Forumu Bled obravnavne teme.
Ekskluzivni pogovor z dr. Slavojem Žižkom, sem posebej in kot že rečeno, samo za Radio KAOS, na Bledu pripravil in posnel Andrej Pengov. Zanimiv je bil tudi Žižkov odgovor na vprašanje ene od udeleženk Desete konference blejskega foruma, koliko možnosti daje civilni iniciativi glede ekoloških vprašanj… Odgovoril je, da ne veliko, ker zaradi politične dinamike ta vprašanja nikogar zares ne zanimajo; tisto minimalno zanimanje je zreducirano na lokalno raven, ker na globalni ravni v civilne iniciative organizirani ljudje na ekologijo nimajo nikakršnega vpliva.
Ob koncu tega pogovora, posebej za Radio KAOS, naj opozorimo, da Žižkov nastop na Bledu, zaradi prevladujoče mednarodne javnosti je govoril v angleščini, prevajamo in ga bomo kmalu objavili bodisi v integralni ali v skrajšani različici.