Z vsebino tokratne oddaje A propos, Človek, ki jo pripravljamo in realiziramo s podporo Ministrstva za kulturo RS, smo vas nameravali obogatiti že na tisto sitno, deževno sobotno, ko je godoval Miklavž, prvi od treh menda dobrih mož od trojke, ki ob koncu leta skušajo uravnotežiti dušo in telo, da bosta pripravljena na prihodnje spopade… Tokrat smo pripravili pogovor, katerega vsebina je povezana bolj z značajem pravkar omenjenega sobotnega vremena, ki je bilo prej »tužno« kot veselo, kakršno je hvala bogu danes. Žalost, tuga – svoje dni povsem slovenski, zanesljivo pa staroslovanski izraz je – ne po naključju – zagotovo povezana z naslovom vsebino in glavnim likom sobotne premiere na velikem odru ljubljanske Drame. In da ne bo pomote: po tej premieri je bilo razpoloženje v glavnem slovenskem gledališču naravnost prešerno. Tugomerja, tragedijo v petih dejanjih, o kateri govorimo v tokratni oddaji, je napisal Fran Levstik takrat – nekje, pred 140 leti, pred 95-imi leti pa je bila kot prvo delo v slovenskem jeziku krstno uprizorjena na odru, ki je še danes veliki oder v – že dolgo od takrat – ljubljanski Drami. Avtorica priredbe in dramaturginja tokratne postavitve je Žanina Mirčevska, ki je v besedilu uporabila tudi odlomke iz priredbe Bratka Krefta, režiser je Diego de Brea, glavno vlogo, lik Tugomerja, pa upodablja Branko Šturbej, Prešernov, Glazerjev in petkrat tudi Borštnikov nagrajenec. Nadaljujte z branjem →
Podcast: Play in new window | Download (Duration: 27:13 — 24.9MB)