A propos: Kultura in turizem; Raznolikosti in izjemnosti Prekmurja in Bleda

Dubravko Baumgartner, GML: Najmočnejši magnet za velik obisk naše galerije so gotovo razstave velikanov evropske in svetovne likovne umetnosti; Vseh obiskovalcev Vinariuma umetnost ne privlači, marsikdo, ki obišče naše razstave pa si privošči pogled s tega stolpa, ki je postal mednarodna znamenitost. Martina Bukovec, ZTR Lendava: Ob mnogih dogodkih in prireditvah, rekreativnih, entografskih ali gastronomskih si ne predstavljamo Lendave brez kulture in kulturnega turizma. Tudi zato smo si omislili Razpršeni hotel Vinarium v zidanicah Lendavskih Goric in Ledenice v mestu. Mag. Brigita Perhavec, ZKTŠ Murska Sobota: Menedžerji in drugi turistični delavci svoje goste v okoliških zdraviliščih vse več in natančneje obveščajo o kulturnih dogodkih v Murski Soboti in naše prireditve so v normalnih letih dobro obiskane, vendar vse možnosti sodelovanja še niso izkoriščene. Matjaž Završnik, ZK Bled: V normalnih, nevirusnih letih sta Blejski grad in Otok najbolj obiskani turistični točki, med prireditvami pa sta to Festival klasične glasbe Bled in Festival Okarina z etno-jazz koncerti. Dober milijon obiskovalcev na leto pa je počasi že zgornja meja za ta naš biser.

S predzadnjo oddajo A propos: Kultura in turizem smo se podali v Lendavske gorice, od tam pa mimo Vinaruima, skozi razstavišča Galerije muzeja Lendava, prek bližnje s kulturnimi dogodki bogate Murske Sobote in razstave Lojzeta Logarja v tamkajšnji galeriji do turističnega in tradicionalno s kulturo (in turisti) napolnjenega Bleda. No, do letošnjega marca je bilo tako. Zdaj je vse drugače.

Obiskali smo torej Prekmurje in Bled. Drugega poznamo kot turistični biser, prvo pa to še postaja – tudi s pomočjo premišljeno izbranih kulturnih vsebin in umetnosti. Njeno pripravo in izvedbo, tako kot vse iz niza A propos: Kultura in turizem, smo uspeli realizirati tudi s pomočjo sredstev iz javnega medijskega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Najprej smo poiskali na prvi pogled nenavadno povezavo programskih odločitev Galerije muzeja Lendava  in  izjemne, relativno nove turistične atrakcije – razglednega stolpa Vinarium, kjer že pet let – vse od otvoritve – beležijo izjemne obiske.

SOGOVORNICI IN SOGOVORNIKA

Prav ta povezava dveh tako različnih vsebin, ne da bi ob tem pomislili na arhitekturo in oblikovalske posebnosti stolpa na eni in na umetniške ter zgodovinske vsebine, ki jih razstavljajo in ustvarjajo v Galeriji muzeju Lendava na drugi strani, nam je služila za iztočnico in izziv za oddajo, v kateri sta naša prva sogovornika direktor GML Dubravko Baumgartner in vodja Sektorja za turizem lendavskega Zavoda za turizem in razvoj Martina Bukovec.

Pogovora smo posneli na varni razdalji s pomočjo komunikacijskega orodja Skype, ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov pa je naša ekipa v tednih tik pred koncem leta obiskala Lendavo in še nekatere kraje ter posnela ljudi in stvari ter lokacije s katerimi ali o katerih govorimo in ki jih predstavljamo v tej oddaji. S temi video zapisi predstavljamo oba naša glavna sogovornika v njunih delovnih okoljih, dodali pa smo jima še pogovora, posneta v Murski Soboti in na Bledu, s katerima dopolnjujemo ključna sporočila na osi, ki je po svoji naravi trdnejša, močnejša, kot jo znamo v Sloveniji izstružiti na obeh polih našega zanimanja: med kulturo in umetnostjo na eni in turizmom na drugi strani.

V Murski Soboti so nas sprejeli najprej v Hranilnici prekmurskih dobrot, domislici, ki so jo pred petimi leti odprli v nekdanji bančni hranilnici, kjer je od takrat tudi Turistični informativni center, potem pa še v mestni Galeriji, kjer je bila postavljena izjemna razstava del Lojzeta Logarja iz obdobja 1980-1995. Žal zaradi protipandemijskih ukrepov je zaprta za javnost. Intervju z našo soboško sogovornico pa smo posneli kar na stopnicah pred dvorano Gledališča Park. Govorili smo namreč z mag. Brigita Perhavec, direktorico Zavoda za kulturo, turizem in šport, ki ima tam tudi svoj sedež.

Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled, pa je bil kot izjemen poznavalec turizma in organizator kulturnih dogodkov ter skrbnik blejskega kulturnega izročila in pobudnik vlaganj, ki omogočajo več sinergičnih učinkov med tema ključnima dejavnostma, naš zadnji sogovornik v oddaji.

DUBRAVKO BAUMGARTNER, GALERIJA MUZEJ LENDAVA

Z Dubravkom Baumgartnerjem smo začeli pogovor prav o razlogih za izjemen obisk njihove galerije in muzeja. Brez slehernega dvoma so to razstave velikanov svetovne likovne umetnosti, s katerimi se malce po naključju predvsem pa zaradi strokovnega dela in stikov nekdanjega direktorja te ustanove g. Franca Geriča s sorodno ustanovo v madžarskem mestu Pecz in z lastniki teh zbirkl po Evropi in Svetu, načrtno ukvarjajo že enajst let.  Tako so doslej razstavljali dela, če jih nekaj naštejemo neurejeno in ne da bi upoštevali kronologijo Christa & Jeanne-Claude, Marca Chagalla, Salvadorja Dalíja, Joana Mirója in celo Pabla Picassa, Alfonsa Muche, Victorja Vazarellija in lani tudi Hundertwasserja & Hasegawe.

Enaindvajset mesecev namreč mineva, ko so v lendavski Galeriji muzeju (GML) odprli razstavo Hundertwasser & Hasegawa – Orient & Okzident, (Vzhod in Zahod), petnajst pa od dne, ko so jo zaprli.  Načrtovano pa je bilo, da se bo tik pred prvim kovidnim zaprtjem v začetku marca odprta razstava del grško-nemško-italijanskega vsestranskega umetnika Giorgia de Chirica zaprla zadnjega oktobra a je epidemija tudi tu močno posegla v načrte.

V GML upravljajo s tremi muzejsko razstavnimi objekti: znamenitim in nad mestom že na daleč impresivnim objektom Gradom Lendava, Sinagogo – eno do dveh v Sloveniji – druga je v Mariboru – in Muzejem meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva, prevzemajo pa tudi skrb za nekdanjo šolo pod Gradom, v kateri se vsako leto odvija likovna kolonija odlivanja v bron.

GML je tudi v kratkem obdobju decembrskega priprtja vrat galerij v manj tveganih regijah, ostala zunaj te možnosti. Zaprta torej. Zato smo se z direktorjem Dubravkom Baumgartnerjem na posebej skrben način lotili pogovora, nekaj tednov kasneje pa še snemanja njegovega delovnega okolja in srečanja z nenavadnim, izjemno delavnim in prodornim umetnikom Robertom Jurakom, ki razstavlja številne skulpture na grajskem dvorišču, vrtu, na podstrešju, kjer imajo izjemno zakladnico male plastike in v grajski kleti. Ja, na Dunaj, kjer v aranžmaju ustanove Alte Schmiede in ob podpori slovenskega veleposlaništva in veleposlanice Ksenije Škrilec, začenši z letošnji jesenjo, sodeluje na uvodni iz niza šestih razstav slovenskih umetnic in umetnikov pod okriljem Leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija 2019–2020. Ko, in če bo mogoče, kakopak.

Za Jurakovega Metulja, kipar pravi, da je vešča, pa so uporabili tudi kot logotip, znak Lendave na gradivih s katerimi so neuspešno kandidirali za EPK 2025. Hkrati pa je bil metulj tudi prispodoba metamorfoze tega, potem, ko je bila zgrajena avtocesta do madžarske meje, hitro razvijajočega se kraja, ki se je iz agrarno-industrijskega prelevil v turistično in, ja, očitno tudi središče kulture in umetnosti. V GML pa je tudi posebna soba, namenjena sijajni zbirki tisoč in več metuljev iz vsega Sveta, ki jih je za življenja zbiral domačin, tudi slikar grafik Štefan Galič.

Galerijskega in muzejskega strokovnjaka, ki je tudi akademski slikar pa smo vprašali tudi o tem, če je in v kakšnih razsežnostih, vrhunska turistična zgodba kot je 38 metrski stolp v Lendavskih goricah konkurenca programom GML ali pa jim je izjemen obisk Vinariuma pravzaprav v podporo? Vredno je prisluhniti njegovim ocenam in mnenjem.

Obdobje zaukazanega zaprtja tudi tovrstnih ustanov so izkoristili za preurejanje prostorov in postavitvijo novih zgodovinskih prikazov – arheologijo iz antičnih časov ter železne dobe, etnološki prerez življenja v teh krajih daleč nazaj, pregled cerkvene umetnosti in podobno.

MARTINA BUKOVEC, ZTR LENDAVA

Potem smo se odpravili, najprej povsem virtualno, čez nekaj tednov pa tudi zares, čez cesto. K ljudem, ki kreirajo vsebine in upravljajo z orodji za turizem in z njimi za razvoj kraja ob tromeji. Posebej, ne da bi sprva vedela eden za drugega, smo prek Skypa, dva tedna kasneje pa še osebno, obiskali Zavod za turizem in razvoj Lendava. Naša sogovornica je bila samostojna strokovna sodelavka gospa Martina Bukovec, ki med drugim skrbi tudi za odnose z javnostmi.

V pogovoru z go. Bukovec seveda ni moglo biti drugače, kot nam je o stičnih, sinergijskih točkah govoril tudi g. Baumgartner, saj sva se dotaknila vrste programov in z njimi povezanih lokacij, kjer imajo kultura, umetnost in vse tisto, čemur moremo reči turizem podobno ali enak odzven. Pa naj gre za sinagogo ali njeno sosedo – veliko dvorano kulturnega središča, o čemer je govoril tudi že naš prvi sogovornik.

Zanimiva je tudi njena ocena, v veliki meri sozvočna z Baumgartnerjevo, da se skoraj sto tisoč glava množica turistov, ki obišče Vinarium, vsako leto v dobršnem delu  odloči tudi za obisk GML V letu 2019 je galerijo in muzej obiskalo prek 38.000 ljudi, med katerimi pa so bili, skoraj zanesljivo tudi tisti, ki so se povzpeli na razgledni stolp. Je pa res, da niso nikoli z anketami ali kako drugače preverjali, kako in kdo se odloča za obisk enega in drugega. Morda bi z – recimo paketnim nakupom vstopnic za stolp in galerijo – ta obisk še povečali. Je pa res, da je cena vstopnic za ogled razstav in postavitev v GML tako rekoč simbolična…

V času kovida so si v lendavskem turizmu omislili tudi t.i. »razpršeni hotel«, ko so se z lastniki zidanic in vinskih kleti v goricah dogovorili, da jih preuredijo v počitniške hišice in jih namenijo prenočevanju gostov v času, ko jih sami ne uporabljajo za bivanje. Obisk je bi nad vsemi pričakovanji in kar je najpomembneje v teh z virusom ogroženih časih, tudi zelo primerno za zdravo druženje v sorodstvenih ali prijateljskih »mehurčkih«.

A pri tem se niso ustavili. Če je za Pariz, London, Dunaj, Berlin, Milano, Prago pa tudi Ljubljano in še kakšno prestolnico normalo, da umetnikom za mesec ali več na leto omogočajo bivanje v t.i. umetniških rezidencah, ki iz projekta prerašča v Lendavi prerašča v kulturno-turistični program.

Ima pa Lendava še neko posebnost: ledenice. Prvič smo slišali za kaj takega in zdi se sijajna zamisel. Če jim to uspe, novega hotela morda, no, vsaj še nekaj let, ne bodo potrebovali… Zdaj, ko po dolgih letih prenavljajo veliki hotel lendavskih toplic Terme Lendava, ki je poslej v madžarskih rokah, je taka rešitev sploh dobrodošla.

Ob našem prvem obisku Lendave smo skušali smo obiskati tudi legendarno kripto s krsto in mumijo legendarnega kapetana Mihaela Hadika iz leta 1733, ki je zaslužen za obrambo Lendave pred Turki. Zgodba ostaja na ravni legende, čeprav atrefakt, – njegova naravna mumija (za balzamirano telo naj bi poskrbela ravno prav kisla zemlja) obstaja. Cerkev, za katero skrbi Župnia Lendava, je bila ob našem obisku zaprta. Rova, ki naj bi obstajal med cerkvijo in Gradom Lendava, še niso našli, razmišljajo pa o približno kilometer dolgi žičnica, ki naj bi povezovala Vinarium in Lendavsko klet, ki je tik pod Lendavskim Gradom, kjer domuje GML, kar bi gotovo povečalo obisk galerije in muzeja.

Mag. BRIGITA PERHAVEC, ZKTŠ MURSKA SOBOTA

Ob lepem vremenu s čistim ozračjem lahko z malo prej obiskanega Vinariuma seže pogled tudi proti Murski Soboti, ki je bila naša, kot že rečeno, druga postaja v tej oddaji.

Od Lendave do Murske Sobote ni daleč; kake pol ure vožnje… A časi so taki, da se je treba zaradi lastne varnosti in zaščite pred kovidom in zaradi ljudi, ki jih obiščeš, posebej pripraviti – da formalitet, ki so za tako pot iz ene v drugo občino predpisane, sploh ne omenjamo.  Tudi če prečkaš samo eno občinsko mejo.

Tam smo se  – najprej v najlepši secesijski stavbi Pomurja iz leta 1907, potem pa še v domu kulture – pogovarjali z direktorico Zavoda za kulturo, turizem in šport mag. Brigito Perhavec, Obiskali smo jo vsaj zaradi treh značilnosti, ki jih moremo pripisati kraju in naši sogovornici osebno. V njeni osebi in položaju, ki ga zaseda, so namreč združena vsaj tri delovna področja: kultura, turizem in šport. A to je zgolj eden od teh razlogov.

Osredotočili smo se, kakopak, na kulturo in turizem in v pogovoru ugotovili, da razcveta in napredka v turizmu, kljub izjemnim naravnim danostim, brez kulture ne bi bilo.

V stavbi arhitekta Ladislava Takača je bila sredi starega mestnega jedra dolga leta hranilnica, ki so jo, potem, ko se je banka preselila drugam, spremenili v Hranilnico prekmurskih dobrot in kjer domuje tudi Turistično informativni center. V gledališču Park pa smo kamero postavili že kar na stopnišču, ki pelje do vhodov v veliko dvorano, saj so bila v predprostoru, v gledališkem foyerju, naložena orodja in pleskarske barve za obnovo stavbe. Prav to dejstvo je bilo iztočnica za pogovor, v katerem je z nekaj številkami obteženo statistiko in z ilustrativnimi primeri o prireditvah in izkušnjah naša sogovornica podkrepila že zapisane ugotovitve o nujnem in vse plodnejšem sožitju kulture in turizma. A tudi z opombo, da je za uspešnejšo sinergijo teh dveh dejavnosti še kar nekaj prostora.

RAZSTAVA LOJZE LOGAR, Črne slike in Davidovi vrtovi (1980-1995), GALERIJA MS

In ker smo imeli izjemen privilegij, da sta nam tisto soboto, ko je mesto dremalo v megli in so bili ljudje zvečine po domovih, dr. Robert Inhof, direktor in njegova sodelavka, gospa Jelka Geder-Kosi, naša znanka iz prejšnjih srečevanj, omogočila ogled in snemanje izjeme  razstave, ki se po poldrugem mesecu vsaj formalno, konča s Silvestrovim. Omejitve, ki jih je določila vlada zaradi epidemije, so prizadele tudi Prekmurje, tako da si je razstavo z naslovom Lojze Logar, Črne slike in Davidovi vrtovi (1980-1995) ogledalo bolj malo ljudi. Je pa zato lokalna TV poskrbela, da si jo je moč še vedno ogledati virtualno.

Kot med drugim zapiše Irma Brodnjak Firbas, kustosinja  ta razstava akademskega slikarja in grafika , modernista Lojzeta Logarja osvetljuje njegovo umetniško vlogo in likovno zapuščino v Pomurju. Razstava je nastala v tesnem sodelovanju z umetnikovo vdovo (Logar je pred šestimi leti v starosti 70 let umrl v Izoli) in sinom ter umetnikovim dolgoletnim prijateljem, ljubiteljskim zbirateljem Rudijem Ringbauerjem. Jedro razstave predstavljajo dela, nastala po obdobju pop arta ter kratki konceptualni fazi: razstavljeni so temni gvaši v maniri action paintinga ter minimalistične Črne slike, ki jim sledi izrazito barvita in čutna serija slik in grafik Davidovi vrtovi, za katero je umetnik leta 1987 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Za to oddajo smo pripravili nekaj video odkruškov z našega snemanja tisto decembrsko soboto v Galeriji Murska Sobota.

MATJAŽ ZAVRŠNIK, ZAVOD za KULTURO BLED

Kot protiutež krajem in središčem, ki temeljijo svoj razvoj in napredek prav na povezavi in sinergiji med kulturo in turizmom, smo se za konec odpravili še na Bled, kjer se kultura in turizem prepletata že desetletja, stoletje morda in kjer že razmišljajo, kako omejiti ali vsaj smotrno regulirati pritisk turistov. Čeravno, dokler je razmerje med domačini in prišleki, turisti v razmerju 1:1 je to še vzdržno in gostota 370 prebivalcev, domačinov na enem km2 , je povsem obvladljivo dejstvo.  Tako pravijo a tudi to je zgolj ocena. Naš sogovornik, eden od približno 5.000 Blejcev, je g. Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled, katerega glavna skrb je upravljanje Blejskega gradu in Festivalne dvorane. Ampak to še zdaleč ni vse, saj pripravijo ali sooblikujejo vsaj 90 kulturnih dogodkov na leto, med njimi sta dva najpomembnejša – mednarodni glasbeni Festival Bled, mednarodni festival klasične glasbe in Festival Okarina, okviru katerega se zvrsti ducat koncertov etno in etno-jazz glasbe in ki jih – v seštevku seveda – obišče tudi do 20.000 publike.

V LETIH PRED KOVIDOM JE KULTURI IN TURIZMU, ČE STA BILA V SOZVOČJU, KAZALO KAR DOBRO

Zanimiva skupna značilnost vseh treh obiskanih krajev in rdeča nit štirih pogovorov je, da jih – kljub različnim – vsebinam tudi v strukturnem, konceptualnem pogledu – vodi prepričanje o vsaj enakovrednem, če ne ključnem, namreč, da bi turizem kot gospodarska panoga brez kulturnih in umetniških vsebin stagniral, če ne nazadoval. V to nas prepričuje tudi za oceno uspešnosti panoge tako pomemben podatek, kot je število nočitev na obiskovalca. V vseh treh krajih je ta okrog 2,5 nočitve vsakega prišleka. Vsem razlikam navkljub pa prav povsod ocenjujejo, morda v Lendavi še najmanj, da bi se za več sinergije morali obe dejavnosti še bolj povezati, preplesti.

PODPISI AVTORJEV

V – z razlogom za tretjino podaljšani – predzadnji letošnji oddaji A propos: Kultura in turizem, ki je nastala tudi s pomočjo javnega denarja, zagotovljenega z javnim medijskim razpisom Ministrstva za kulturo RS, so sodelovali Dubravko Baumgartner, Galerija muzej Lendava, Martina Bukovec, Zavod za turizem in razvoj Lendava, mag. Brigita Perhavec, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in Matjaž Završnik, Zavod za kulturo Bled.

Pripravili smo jo Andrej Kokot, Urška in Aljaž Pengov Bitenc in glavni avtor projekta Andrej Pengov. Pri obdelavi posnetkov in postprodukcijskih posegih za spletno in živo rabo so nam pomagali sodelavci Zavoda ZA; nekaj slikovnega gradiva iz Lendave so nam priskrbeli v tamkajšnjem Zavodu za turizem in razvoj, Denis Pozderec, sodelavec magistre Perhavec je za nas posnel stavbo v kateri je Hranilnica prekmurskih dobrot in prenovljeno Slovensko ulico, fotografijo slavnostno osvetljene Murske Sobote smo povzeli z občinske spletne strani, nekaj posnetkov Bleda in gradu nad njim pa smo si sposodili s prosto dostopnega medmrežnega dela Wikipedije.

ŠE NAMIG ZA PRIHODNJO, ZADNJO ODDAJO

Na svidenje do prihodnjič, ko se bomo znova za hip ustavili na Bledu, ko bo med sogovorniki Francija Kaplerja tudi v tej oddaji že omenjeni g. Leo Ličof, prvi človek Okarina festivala. A ne le on. Vsaj še štiri sogovornike je povabil k spletnim pogovorom za oddajo. Glasba, njeno ustvarjanje in poustvarjanje ter produkcija in založništvo bodo glavne teme njegovih pogovorov.

Na svidenje do takrat, kar bo zelo kmalu. Še letos, vsekakor!

A propos: Kultura in turizem; Raznolikosti in izjemnosti Prekmurja in Bleda A propos: Kultura in turizem; Raznolikosti in izjemnosti Prekmurja in Bleda A propos: Kultura in turizem; Raznolikosti in izjemnosti Prekmurja in Bleda A propos: Kultura in turizem; Raznolikosti in izjemnosti Prekmurja in Bleda A propos: Kultura in turizem; Raznolikosti in izjemnosti Prekmurja in Bleda

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *