A propos – Kultura in umetnost, politika in oblast: Farič, Fronta in Jevšek, SD Murska Sobota

Matjaž Farič, režiser, koreograf, producent mednarodnega festivala sodobnega plesa v Murski Soboti: Flota dela Fronto. Subverzivnost je seveda ključni princip. To je boj za uveljavitev umetnosti. Stvari je treba poimenovati s pravim imenom! Umetnost ni nekaj, kar je resnobno, je pa zares! Tudi letošnji program Fronte je kakovosten. Kakovost nastopajočih je bila priznana in potrjena na mnogih mdnarodnih odrih. Dr. Aleksander Jevšek, župan MO Murska Sobota: Kot marsikdo, sem imel, dokler nisem te umetnosti bolje spoznal, predsodek o sodobnem plesu. Festival je v vseh teh letih privabil v Mursko Soboto najboljše evropske in svetovne plesalce in to je izjemen dosežek. Ta projekt sem razumel tudi kot izjemno priložnost na področju kulturnega turizma. Če bi bile občine odvisne od strategij države in ministrstva za kulture, bi nam trda predla. Na lokalni ravni kultura ni v domeni posameznega politika, politične opcije ali mestnega sveta. Gre predvsem za individualno, osebno razumevanje kulture...

Spoštovani in cenjene, to je prva oddaja iz drugega cikla letošnjega projekta Radia KAOS z naslovom A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast. Ta oddaja in ves cikel, v katerem letos načrtujemo skupaj 16 oddaj, nastaja s pomočjo gmotne podpore, ki jo prek javnega medijskega razpisa zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Če smo se v prvem, ki se je končal dan pred volilnim molkom za državnozborske volitve, se v tem drugem lotevamo vsebin in vprašanj, ki jih ustvarjajo in si jih zastavljajo umetniški ustvarjalci, društva ali institucije na lokalni ravni;

V prvo oddajo jesenskega cikla smo, z razlogom seveda, povabili Matjaža Fariča, direktorja Flote, Zavoda za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, Murska Sobota, ki je producent mednarodnega festivala Fronta sodobnega plesa, letos, prav te zadnje avgustovske dni; Uvod v Festival je bil na torkov filmski večer južnoafriškega avtorja Bryana Littlea The African Chypher o tamkajšnjih skupinah uličnega plesa pantsule, uradna otvoritev pa je bila sinoči nocoj z nastopoma slovenske umetnice Lie Ujčič s plesno predstavo Indultado (Pomiloščen) in španske plesne skupine in koreografskega para Guy Nader in Maria Campos Set of Sets (Niz nizov ali Zasnova zasnov); Nocoj pa na Oprtem odru nastopa belgijska skupina Anton Lachky Company s plesno predstavo Cartoon (Risanka), zvečer pa bo v Gledališču park plesno-glasbeni nastop Mud Gallery v produkciji španske produkcijske hiše La Intrusa, ki mu bo v gledališkem preddverju sledil pogovor z ustvarjalci, kar je nasploh običajno na tem festivalu;

Petkov in sobotni dan sta zastavljena tudi precej glasbeno, jazzovsko in nič manj plesno, seveda, tudi z nekaterimi ponovitvami; Podrobnosti najdete na spletnih straneh Flote in Festivala Fronta ter Mestne občine Murska Sobota; Upajmo le, da bodo plesalci in glasbeniki ter njih lepota in umetnost močnejši od vremena.

Najprej nas je zanimalo, zakaj je Matjaž Farič izbral prav Mursko soboto za kraj prikazov mednarodnega sodobnega plesnega ustvarjanja? Predlani je praznoval 30 let delovanja na področju sodobnega plesa, spomladi pa smo lahko v ljubljanski Operi videli odmevno uprizoritev opere Philipa Glassa Lepotica in zver z njegovim režijskim in koreografskim podpisom ter njegovim avtorstvom videa za to predstavo.

Kot že zapisano je letos prav v teh dneh že trinajstič v Murski Soboti pripravil mednarodni plesno glasbeni festival Fronta. Pogovor z njim smo posneli še pred začetkom poletja, prve dni junija v našem studiu. Iztočnica za pogovor s sogovornikom iz stranke SD, ki bo na jesenskih lokalnih volitvah (po doslej zbranih informacijah) nastopila s sedanjim županom kot kandidatom za novi mandat, sta Faričev razmislek in vprašanje, kot ga navajamo v nadaljevanju.

»Področje kulture naj ne bi bilo razumljeno zgolj kot razvedrilo, temveč skozi umetnost tudi kot polje neizprosne, tudi inovativne komunikacije o naši stvarnosti in soočenju s svetom. Razmerje med prizadevanji (vložki) države – pri tem mislimo predvsem na Ministrstvo za kulturo – in občine kaže na dejanski interes lokalne skupnosti. Zanima nas ali ga ta dejansko izkazuje v svojih deležih in ukrepih? Kakšne konkretne strategije v primeru izvolitve pripravljajo na področju kulture in UMETNOSTI in kako se te strategije izkazujejo v razmerju s podporami programom, ki jih podpira Ministrstvo za kulturo?«

Približno mesec dni kasneje, v prvi dekadi julija pa smo obiskali župana Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksandra Jevška in mu za uvod v pogovor zastavili prav to Faričevo vprašanje.

Srečanje z dr. Jevškom je bila seveda priložnost za pogovor še o čem, ne le o Faričevem vprašanju, ki je sicer služilo kot povod in iztočnica. V nadaljevanju pa na tem mestu v prvoosebni obliki povzemamo tako odgovor na glavno vprašanje kot izbor nekaterih poudarkov o drugih temah. Matjažu se zahvaljujem dvakrat, je uvodoma poudaril naš drugi sogovornik; Prvič, da je ta izjemni festival pripeljal k nam in drugič zato, ker je vas navedel k temu, da se zdaj midva pogovarjava o tem… Na lokalni ravni kultura ni v domeni posameznega politika, politične opcije ali mestnega sveta. Gre predvsem za individualno, osebno razumevanje kulture in občutek vsakega posameznika, kot župana pa tudi mestnega sveta. V tem smislu se mi zdi in tako pravijo tudi drugi, da imam občutek za kulturo.

Morda je k temu prispevala tudi moja ljubiteljska dejavnost, ko sem bil amaterski igralec v soboškem KUD Štefan Kovač. Ustvarili smo kar nekaj izjemnih predstav in takrat sem spoznal tudi »zaodrje« kulture. Je še dodal g. Jevšek; Z muzejem smo uspeli ohraniti izjemno kulturno bogastvo likovnih del, ki se je desetletja nabiralo v danes propadli Muri. V mestnem svetu nisem imel nikoli občutka, da kultura v tem lokalnem okolju ne bi bila ustrezno razumljena in podprta.

V naši občini vsako leto vložimo v kulturo približno milijon štiristo tisoč evrov. V primerjavi z vložkom države je to vsekakor zelo visok vložek. Pred poletjem imamo vsako leto Festival Soboški dnevi, ki se potem nadaljuje v Soboško poletje, kjer smo oblikovali poseben program Skrito dvorišče, je v pogovoru podčrtal soboški župan; Pri tem sodelujemo z več kraji na soboškem in tudi s sosednjimi občinami. Nisem pa zadovoljen z ravnijo t.i. družbene odgovornosti lastnikov večjih turističnih kompleksov, kot so npr. Moravske toplice, ki svojih gostov tako rekoč »ne izpustijo« iz hotela, dlje kot do lastnega bazena ali gostinskega lokala, da bi jih čim bolj »oželi«. Mi pa tudi zanje pripravljamo vrsto brezplačnih možnosti, ja, tudi z namenom, da potem pustijo kak evro pri nas. Recimo vsak drugi petek na naši Sočni ulici (wujlici).

Na lokalnih volitvah je – za razliko do državnozborskih – v večji meri pozornost volivcev namenjena posamezniku, manj stranki, je naš sogovornik opisal predvolilno atmosfero. Ne glede na to, če se bom dejansko in dokončno odločil, da znova kandidiram, k čemur me zavezujejo predvsem projekti, ki so v teku, moram reči, da je lokalna oblast že pred mojim prvim mandatom imela posluh za kulturo in tudi umetnost. Zdaj z vložkom skoraj 12 milijonov evrov spreminjamo naseljeni del tega našega prostora tudi povsem urbanistično. Mesto bo (še) bolj zeleno in ljudem bomo pomagali dvigniti raven kakovosti življenja, obnavljamo degradirana območja… Ob soboškem jezeru odpiramo paviljon Expano, ki je k nam prišel z razstave EXPO v Milanu. Gre za investicijo 6 milijonov evrov, kje bo tudi veliko priložnosti za kulturo in umetnost, predvsem kot razstavni prostor za mnoga umetniška dela, ki so zdaj v depojih.

S prebivalstvom skušamo pomembno dvigniti tudi kulturo komuniciranja, zlasti pri so-oblikovanju velikih projektov. Sprašujemo jih tudi o tem, kakšno kulturo si želijo v mestu, kar smo preverjali na 16-ih delavnicah, namenjenih prav tem vprašanjem. Multikulturnost naše občine se pri njenem upravljanju kaže tudi tako, da je eden od članov mestnega sveta predstavnik romske skupnosti. V krajevni skupnosti Pušča, romskem naselju, se lahko pohvalijo in pohvalimo z izjemnimi socialnimi in kulturnimi dosežki; je ob koncu pogovora še pristavil dr. Aleksander Jevšek.

Morda še nekaj podatkov: občina Murska Sobota je bila ustanovljena s prvim januarjem 1995 in dandanes se razteza na 64 km2 44 hektarih in 29 arih, leži na nadmorski višini 190 m pri čemer človek takoj pomisli, kako visoko je nekdaj segalo pradavninsko Panonsko morje. Skupna dolžina občinske meje je 48.820 m znotraj katere so naselja Murska Sobota, Bakovci, Černelavci, Krog, Satahovci, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Veščica; prebivalcev pa je po štetju iz leta 2012 nekaj nad 19.300. Zanimiva je zgodba o izbiri dneva za občinski praznik, ki so ga skromno praznovali le nekaj dni (16. julija) po našem obisku pri županu dr. Jevšku. Ampak prihranili jo bomo za kdaj drugič…

Mestni svet, ki mu novembra poteče mandat sestavlja ob županu še 26 članov, ki so predstavniki sedmih strank, ene liste, romske skupnosti, ena članica sveta pa je samostojna svetnica. Župan je kandidiral na listi Socialnih demokratov, do koder je tudi podžupan Zoran Hoblaj, drugi podžupan pa je Boštjan Berlak iz Stranke modernega centra.

Naš prvi sogovornik je bil torej Matjaž Farič, iztočnica za pogovor s predstavnikom stranke SD, ki bo – do objave te oddaje je to še veljalo – na jesenskih volitvah nastopila s sedanjim županom kot kandidatom za novi mandat, sta prej izrečena in že zapisana Faričev razmislek in vprašanje. Ko smo snemali pogovor z dr. Jevškom je bilo sicer čutiti nekaj negotovosti ali bo znova kandidiral za župana, vendar je bil ta vtis bolj posledica morebitnih kombinacij za oblikovanje vlade, ministrska in sekretarska mesta v novi vladi, kar je pa ta trenutek že, vsaj zaenkrat, mimo.

V tem pogovoru smo se dotaknili tudi vprašanj, kam v političnem smislu v stranki SD zares umeščajo kulturo, umetnost, znanost in raziskovanje in s čim, s katerimi oblastnimi orodji bodo to zagotavljali, če bodo – no, optimizma in prepričanja v to jim ne manjka – na volitvah dosegli rezultat, ki bo to omogočal. Na lokalni ravni je to vsekakor drugače, kot na državni, nacionalni, kar je v pogovoru dr. Jevšek večkrat podčrtal.

Ne da bi se g. Jevšek posebej, eksplicitno, zavezal k temu, si po pogovoru z njim, županom Murske Sobote, drznemo misliti, da 14. Fronta, Mednarodni festival sodobnega plesa bo. Prihodnje leto torej – tudi zaradi razumevanja pomena festivala Fronta na lokalni ravni in pričakovane podpore temu projektu Matjaža Fariča in njegove Flote tudi s strani očine.

Z obema – umetnikom Matjažem Faričem in županom Murske Sobote dr. Aleksandrom Jevškom – sem se za oddajo A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast pogovarjal Andrej Pengov, ki oddajo podpisujem v celoti. Pri pripravi, organizaciji, produkciji in postprodukciji so sodelovali še Aljaž in Urška Pengov Bitenc in ekipa Zavoda Za.

Hvala za vašo pozornost in prijazen pozdrav do prihodnjič, kar bo predvidoma čez 14 dni, ko bomo v tej oddaji govorili o res nenavadnem gledališču v Novem mestu, gostovanju APT-ja na Korčuli, kjer smo uspeli intervjuvati tudi novomeškega župana, ki bo novembra znova kandidiral za ta položaj.

A propos – Kultura in umetnost, politika in oblast: Farič, Fronta in Jevšek, SD Murska Sobota A propos – Kultura in umetnost, politika in oblast: Farič, Fronta in Jevšek, SD Murska Sobota A propos – Kultura in umetnost, politika in oblast: Farič, Fronta in Jevšek, SD Murska Sobota A propos – Kultura in umetnost, politika in oblast: Farič, Fronta in Jevšek, SD Murska Sobota A propos – Kultura in umetnost, politika in oblast: Farič, Fronta in Jevšek, SD Murska Sobota

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *