A propos, Umetnost! dr. Miklavž Komelj: Kako misliti partizansko umetnost

Ko je knjiga lahko tudi orožje. Dobesedno. Denimo, kot diverzantski priročnik…

Dvaindvajseti julij je dan, ko objavljamo zadnjo oddajo A propos, Umetnost! pred poletnimi počitnicami. To pa je bil svoje dni tudi dan, ko je bil zapovedan državni praznik. Dan vstaje slovenskega naroda. Zgodba o tem, kako je nastal,do katere mere je bil utemeljen in zakaj zdaj to ni več, je morda tema za kako drugo priložnost. Vendar – dejstvo je, da se je slovenski narod okupatorjem tudi v drugi svetovni vojni uprl – in zmagal. Za Dan upora smo v samostojni Sloveniji izbrali 27. april, 9. maja pa smo obeleževali 70 letnico zmage nad fašizmom in nacizmom ter osvoboditev slovenske države. Da je bil ta veliki vojni spopad lahko tako uspešen, sta v marsičem prispevali tudi kultura in umetnost.

Zato nas v tokratni oddaji, ki smo jo pripravili s pomočjo sredstev, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo iz javnega medijskega razpisa, najbolj zanima partizanska umetnost. Bilo jo je več, kot bi si upali misliti. Namreč – ni treba veliko, da ugotovimo za kakšen obsežen, kakovosten in glede na okoliščine – nenavaden in sijajen zaklad je to. In to v času, ko je bila prva misel: upor! Oboroženi upor.

Povod za tako izbiro so aktualne razmere v slovenski družbi, v Evropi in ne nazadnje tudi v Grčiji, ker se vse bolj kažejo razmerja pogubnih razsežnosti, ko se kaže, da je bil fašizem sicer premagan, ne pa uničen, ko mnogi ljudje – in takih je vse več – obupujejo in ko nastajajo družbene razmere, povsem primerne za njegov ponovni izbruh.

Knjiga Kako misliti partizansko umetnost, prof. dr. Miklavža Komelja, umetnostnega zgodovinarja, esejista, pesnika in pisatelja ter vztrajnega in raziskovalca lepega, ustvarjalnega in navdušujočega, torej tudi umetnosti, ki je to študijo leta 2009 izdal pri Založbi / *cf (izg.: poševnica, zvezdica, ce-ef) in je sijajno čtivo za vse, ki se tudi danes sprašujejo, zakaj sploh je in kaj je umetnost v – za preživetje izjemno težkih okoliščinah. Ta knjiga je bila povod za to oddajo. Pa sploh ne zaradi datuma, ki je v našem primeru golo naključje. Razmislek o uporniški umetnosti ali če hočete v aktualnih okoliščinah je bila povod za to oddajo.

Datum? Oddaja na 22. julij? Za to pa je kriva cela vrsta naključij… Tudi razmislek o tem, da je vstajo, upor mogoče misliti kot umetnost; »Krvava platna smo čez vso zemljo napeli,…// … mi moderni Rafaeli…«; sta vrstici iztrgani iz Kajuhove ne zelo znane pesmi Preko smrti vstopamo v svobodo iz leta 1942, ki je Miklavž Komelj objavil kot posvetilo in pred-uvod v študijo, v kateri se zarisuje tudi nikoli povsem odgovorjeno vprašanje, izrečeno nekoč in najbrž že večkrat v zgodovini, ampak tudi med partizani: Kdo nam daje legitimacijo, da sodimo o tem, kaj umetnost je…?

… »Nisem prenašal krivice, pravice pa tudi ne!«, je – najbrž okoren prevod v oporoki zapisane misli hrvaškega partizana in svetovno uveljavljenega književnika Oskarja Daviča. Ja, tudi tako se da misliti o družbi pa tudi o umetnosti.

V tej oddaji Radia KAOS – še eni iz niza in projekta A propos, Umetnost!, ki ga je z denarjem iz javnega razpisa podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, smo iz knjige avtorja dr. Miklavža Komelja, našega tokratnega sogovornika, izluščili zgolj nekaj malega o tem Kako misliti partizansko umetnost. Avtorju oddaje Andreju Pengovu so pri njeni pripravi in realizaciji pomagali Aljaž Pengov Bitenc, Nina Radoš in Urška Pengov Bitenc. Prihodnja oddaja iz tega niza bo na sporedu znova v drugem delu avgusta. Na svidenje do takrat!

Play