Uredništvo

Zadnje objave

The King is back; Miha Kralj, pionir ambientalne glasbe po 37 letih odzvanja v Vzporednem zrcalu

|

Dva dni manj kot leto je Miha Kralj mlajši od znamenitega Jeana-Michela Andréa Jarra, svetovno znanega francoskega mojstra elektronsko-plesne glasbe, ki je bil doslej že dvakrat nominiran za Grammyja; po njem so Kralju rekli kar jugoslovanski Žan-Miš-Žar; In leta 2016 sta se pred Jarrovim koncertom v Stožicah tudi spoznala; Miha Kralj je bil in ostaja pionir elektronske glasbe v Sloveniji in na območju nekdanje SFRJ, kar je pravzaprav preskromna zamejitev, saj bi to označbo zlahka razširili na Srednjo in Vzhodno Evropo. V tednih pred koncertom v Šiški, pred tem ni koncertiral vsaj že pet let, je izdal album Vzporedno ogledalo, Parallel Mirror, njegov četrti. Po odmevnem prvencu Andromeda na prehodu iz 1980 v 81-to, ki je postal uspešnica z več kot 21 tisoč prodanimi izvodi na območju nekdanje Jugoslavije, je do leta 1985 izdal še dva Odyssey in Electric Dreams, v letih potem pa je komponiral glasbo za druge izvajalce, ustvarjal za gledališke odre, film in televizijo. Nekaj dni pred koncertom v Kinu Šiška smo ga obiskali v njegovem studiu, pravzaprav ateljeju, kjer se sporazumevata in sooblikujeta zemeljsko vesolje in vesoljska zemljina zvoka. Ni tako daleč, kot se zdi; le lučaj proč od podrožniškega okljuka Glinščice. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki

A propos: Zeleno, ki te hočem zeleno; Dramski tenor za Trubadurja, Manrico za 40 Robinšakovih opernih let

|

V našo drugo oddajo iz letošnjega projektnega niza A propos, s katerim smo kandidirali na medijskem razpisu, smo se, tako, kot smo napovedali v nedavnem intervjuju z gospo Moniko Bohinec, v Trubadurju gostujočo mezzosopranistko, ki nastopa v vlogi Azucene, Manricove matere, povabili tenorista Branka Robinšaka. Prvak SNG Opera in Balet Ljubljana z izjemno mednarodno reputacijo in brez števila nastopi, v Verdijevem Trubadurju, ki ga je dirigiral Roberto Gianola, režirala pa Yulia Roschina, z vlogo Manrica obeležuje 40 let profesionalnega pevskega ustvarjanja in poustvarjanja. Že v naši prvi oddaji smo uvodoma podčrtali, da nam je Lorcina pesem, znamenita Mesečna romanca, ljubezenska poema, prišla prav pri snovanju iztočnic za to oddajo in ves letošnji projekt A propos – Zeleno, ki te hočem zeleno, čeravno se pesnik v njej ne ubada z vprašanji okolijske ogroženosti, z lepoto rodne Andaluzijske pokrajine, pač; Vendar naše izhodiščno vprašanje je – ali kultura, umetnost in znanost, zlasti v delu, kjer se najpogosteje dotikajo ali morda celo prekrivajo kakor koli vplivajo na našo postpandemično in v zadnjem letu tudi protivojno okrevanje in odpornost. Branka Robinšaka, smo, čeprav v dvomih, da v tednih in mesecih, ko obeležuje 40 let umetniškega ustvarjanja, sploh razmišlja o takih rečeh, že na začetku vprašali prav to. Torej: ali meni, da imajo kultura, umetnost in znanost, takšno, tolikšno moč ali vsaj opazen vpliv? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: A propos

Monika Bohinec: Azucena je pevsko in karakterno zahtevna vloga; alt in sopran obenem.

|

Ni povsem jasno, zakaj se je Verdi odločil, da bo Trubadurja, ki ga ta četrtek premierno uprizarjajo na odru ljubljanske opere, vendarle naslovil, kot je vztrajal prvi libretist Salvadore Cammarano, oba pa sta se oprla na dramo španskega dramatika Antonia Garcíe Gutiérreza El trovador; Morda prav zaradi bojazni, da bi z naslovom Azucena, kar v prevodu pomeni Bela lilija ali morda celo z La Zingara, Ciganka, preveč načel princip junaštva, katerega protagonisti so moški, ki se na Iberskem polotoku v začetku 15.stoletja vojskujejo v državljanski vojni, kamor je umeščena ta zgodba; Lik trubadurja si pri nas sicer predstavljamo predvsem kot pevca, poeta, vasovalca, godca in zabavljača, le poredko ali nikdar pa kot rokovnjača ali celo graščaka, kar sta tudi mogoča sopomena te besede. Čeravno je v tej zgodbi prav grof Luna tisti, ki kot tekmec Manrica tudi dvori, brenka na čustva lepe Leonore. Opera Trubadur je sicer ena največjih mojstrovin Giuseppeja Verdija; od prve uprizoritve v rimskem Teatro Apollo, januarja 1853 pa do danes, je to delo, postavljeno v štiri dejanja, pogosto izvajano na vseh odrih Sveta in seveda tudi v Ljubljani; Ljubljansko občinstvo ga je imelo priložnost prvič videti in slišati v Stanovskem gledališču 17_aprila 1860, ko so ga uprizorili italijanski potujoči glasbeniki, 35 let potem pa so ga, prvič v slovenski režiji, uprizorili pod vodstvom Josipa Nollija; pisalo se je leto 1895, 18_januar. To glasbeno umetnino,, orkestru bo tokrat dirigiral Roberto Gianola, poznavalci pogosto imenujejo operna poslastica, saj je eno najslavnejših del velikega Verdija; Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo zaživela v inscenaciji mlade a na različnih – gledaliških in glasbenih – odrih že uveljavljene režiserske Yulie Roschina. Na novinarski konferenci, kjer so ustvarjalci predstavili novo ljubljansko uprizoritev in kjer smo posneli tudi nekaj v tem prispevku objavljenih video sekvenc, je režiserka osvetlila pogled na zgodbo, kakor jo po njeni interpretaciji vidi Azucena. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: Prispevki