Osmi februar smo na Radiu KAOS obeleželili tako, kot se ob Kulturnem dnevu spodobi: z Recitalom Prešernovih poezij v video formatu, posnetim pred pesnikovim spomenikom v Ljubljani in v varnih okolij covidne samoosamitve ali karantene. Dogodek smo pripravili v sodelovanju s člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije, v počastitev Dneva kulture in ki sodi v okvir 36. obletnice tega tradicionalnega dogodka, ki mu ni para. Nastopali so Aleš Valič, Matic Valič, Uroš Potočnik, Barbara Jakopič Kraljević, Brane Završan, Matic Lukšič, Lučka Počkaj, Robert Waltl, Ivan Peternelj in Niko Goršič. Produkcija Radio KAOS, v sodelovanju z ekipo V živo. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
A propos: Kultura za popolno okrevanje; Lajka kot dama in potepuh v MGL-jevem kozmomjuziklu
|
Spoštovane in cenjeni, to je oddaja A propos – Kultura za popolno okrevanje. Nastajala in nastala je na prehodu iz zoprnega leta 2021 v zdaj že skoraj dva tedna mlado dvajsetdvaindvajseto, katerega začetki v pogledu skozi covidno prizmo niso nič kaj obetavni; z nadaljevanjem tega leta pa kaže, da še nekaj časa ne bo nič boljše od prejšnjega. Oddajo pripravljamo ob podpori nekaterih podjetij, ustanov in organizmov, med katerimi tokrat posebej omenjamo BTC, Vzajemno, ReproKolinsko, Intermatic, Delavsko hranilnico in grosupeljske Komunalne gradnje. Slovensko radijsko poslušalstvo je najbrž že pozabilo, da so Četrtkovi večeri domačih pesmi in napevov na prvem programu nacionalnega radia desetletja plenili zanimanje izjemnega števila publike, ki niso bili nujno zapriseženi navdušenci tovrstne glasbe. Mimogrede – ta oddaja je še vedno del železnega repertoarja in sodi med tiste, ki se ponašajo z najdaljšo tradicijo na sporedu glavne radijske postaje v deželi. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
Prvih slovenskih 50 knjižnih izidov v Stati inu obstati
|
Sredi decembra je Cankarjeva založba v atriju ZRC SAZU predstavila še eno monumentalno delo, Stati in obstati, pod katerega se je podpisal Kozma Ahačič. Avtor je je povedal, da je sprejel izziv ustvarjanja take knjige, saj je imel že veliko materiala, ki ga je sestavil v okviru svoje disertacije. Ne glede na to, je bilo narejeno veliko dodatnega dela. Ročno vezana in numerirana knjiga je izšla v 300 izvodih in je bila praktično razgrabljena. Kot že povedano v naslovu povzema prvih 50 knjig, ki so v času reformacije – torej v 16_stoletju – izšle v slovenščini. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Ker imam raje dišeče brezovo poleno in si ga spreminjam v vrtnico ali žezlo, kot pa da bi imela veliko hišo
|
Tako se glasi eden od značilnih citatov Kristine Brenkove, ki pospremi izdajo knjige o zgodbi urednice in pisateljice, ki je pri Mladinski izšla ob 110 obletnici njenega rojstva. Knjigo sta uredila Alenka Veler in Andrej Ilc in jo predstavila v minulem tednu v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna. Knjiga Draga Kristina je album spominov na »dobro vilo s svilenim glasom«, kot jo že v uvodni besedi opiše Peter Svetina. V njej so zbrana pričevanja njenih sodobnikov in sodelavcev (spomini na Kristino), v Pismih Kristini je predstavljeno nekaj obsežne korespondence, izbrano leposlovje po izboru Irene Matko Lukan pa se v zadnjem delu bere v odlomkih. Kristina Brenkova je več kot mama, pravijo pri Mladinski knjigi Založbi, kjer je Brenkova ustvarjala prozo, dramatiko in poezijo. Seveda je kot glavna urednica objavljala in s tem spodbujala tudi druga knjižna dela v slovenščini. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Nigella sativa v MGL zdravi vse, razen smrti
|
Prvi vtis, da gre za kuhinjsko temo, no, morda gospodinjsko zadevo, skratka za nekaj, kar s kančkom fantazije pooseblja dom, sploh ni tako zgrešen. Zakaj so se za to naročeno delo dramatičarka in režiserka v isti osebi, dramaturginja in umetniška vodja MGL odločile za tak naslov te novitete na Mali sceni, je na novinarski konferenci pojasnila Barbara Zemljič. Za kaj več o študiju in pripravah na krstno uprizoritev dramskega dela Olje črne kumine pa smo avtorico besedila in režiserko Barbaro Zemljič posebej za Radio KAOS povabili pred naš mikrofon in kamero. Ob pretehtani in mnogokrat že – razen v enem primeru – mnogokrat preskušeni in uveljavljeni igralski zasedbi z Juretom Henigmanom, Bernardo Oman, Karin Komljanec, Gabrom K. Terseglavom in Matejem Zemljičem so Olje črne kumine, so to uprizoritev soustvarili tudi dramaturginja Ira Ratej, scenografka Urša Vidic, kostumografka Tina Bonča, avtor glasbe Miha Petric, lektorica Maja Cerar, oblikovalca svetlobe in zvoka Andrej Koležnik in Matija Zajc. V ekipi je tudi gospa, katerih vloge nastajanju predstav najpogosteje ostajajo notranja zadeva gledališč, tako rekoč neka mala skrivnost, nekaj, kar naj ne bi zanimalo obiskovalcev – Lejla Žorž je vodja predstave, šepetalka in rekviziterka hkrati. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Izredne razmere v MGL; Raj, ki traja, je pekel…
|
To soboto bodo v MGL nastopile izredne razmere. Pravzaprav bodo v delu Falka Richterja nastopili Iva Krajnc Bagola, Branko Jordan in mladi gost Gašper Lovrec, (samo) trije na velikem odru, ob avtorski in produkcijski podpori ekipe pod vodstvom režiserja Jana Krmelja in dramaturginje Petre Pogorevc. Uprizoritev dramskega besedila Izredne razmere, ki je nastalo davnega leta 2007, ko v teh naših krajih, ki v formalnem smislu takrat še niso bili povsem evropski, nismo vedeli ali pa smo na to že pozabili, kaj taka izjemnost, izrednost lahko pomeni in kakšne razmere so to lahko. To bo prva slovenska uprizoritev odrske stvaritve, za katero avtorji zatrjujejo, da je delo z izjemno političnimi sporočili, zgrajeno v intimi dveh + enega in ki močno presega grozljivosti in izjemnosti aktualnega s pandemijo ogroženega Sveta. Opozarja na nevzdržnost ekonomsko-politične, socialne ureditve tako za varnimi zidovi dobro situirane trojke, še bolj pa onkraj njihovih zidov, obzidja…
Govori se o nekem naddramskem ali morda celo obdramskem formatu distopičnega trilerja. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Nova bera Cankarjeve založbe – Od zbirke Moderni klasiki, do popotovanj po (zgodovinski) Evropi
|
S prvim decembrskim dnem so pri Cankarjevi založbi priredili tiskovno konferenco, kjer so predstavili tri nove naslove zbirke Moderni klasiki ter potopisne zapise Fado in knjigo Zadnji dnevi v stari Evropi. Nove pridobitve sta skupaj s prevajalci in pisci spremne besede prestavila oba urednika Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov in Andrej Blatnik, ki je tudi predstavil knjigo Zadnji dnevi v stari Evropi. Knjiga govori delno tudi o Sloveniji. O originalu knjige je bil Blatnik seznanjen preko španskega avtorja iz Slovenije. Prevajalka Staša Grahek je to naključje pozdravila in povedala, da je bil prevod čisti užitek. Nadaljujte z branjem →