Uredništvo

Zadnje objave

Dr. Bojan Dobovšek, Dobra država, nova politična stranka. In nov premier?

Začelo se je z Zavodom Dobra država v okviru katerega je pred več kot letom dni nastala pobuda, da bi ob – upamo misliti – pomanjkanju ustvarjalnih idej so ji rekli kar »civilna pobuda«, minulo soboto nastala nova stranka, Dobra država. Zdi se nekam izpraznjeno ali vsaj neresnično, precej fiktivno ime za organizacijsko formo kot jo more ponuditi politična stranka ali država. Bili bi pripravljen verjeti, da je bilo v igri tudi ime »Boljša država«, ki bi zvenela bolj stvarno, bolj resnično, pravzaprav – uresničljivo; Pa še znanim in preskušenim vzorom bi se približali – če jih omenimo nekaj, ki so (bile ali bodo znova) označene s kraticami SMC, ZAB, LZJ, LMŠ in še katero bi se najbrž našlo. SBD bi se mogla glasiti ta kratica; A bi bila v ostrem nasprotju s programom, kot smo ga lahko slišali minulo soboto v Cankarjevem domu, na Vrhniki, v dvorani, ki v parterju sprejme okrog 150 ljudi, na balkonu pa vsaj še pol toliko. In parter je bil polno zaseden. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Fassbinderjevo antigledališče na Mali sceni MGL: Demokracija kot drama in žur.

Kri na mačjem vratu je naslov drame Rainerja Wernerja Fassbinderja iz leta 1971, ki bo premierno uprizorjena nocoj na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega; Z vesolja se na naš planet spusti tujka ter privzame ime stripovske junakinje Phoebe Zeitgeist iz šestdesetih let in se odpravi med ljudi; Od vsakega Zemljana si zapomni nekaj besed, kakšen stavek ali misel; Ko se nazadnje z vsemi skupaj znajde na zabavi in jih končno ogovori z njihovimi lastnimi besedami, se sooči s komičnimi nesporazumi, tragičnim nerazumevanjem, zaničevanjem in popolno brezbrižnostjo. Drama pač; In žur; Kakor za koga, pač. O prvič pri nas uprizorjeni drami tega nemškega avtorja smo se neposredno po novinarski konferenci nekaj dni pred premiero pogovarjali z režiserko Ivano Djilas in še dvema soustvarjalcema predstave – koreografinjo Mašo Kagao Knez in Muratom, avtorjem in hkrati izvajalcem glasbe, kot jo je na naših odrih še ni bilo slišati in videti. Delo je prevedel Milan Štefe, dramaturginja uprizoritve je Ira Ratej, za likovno podobo so poskrbeli scenografka Nastja Miheljak, kostumografka Jelena Proković in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik, lektorica pa je bila Barbara Rogelj. Igrajo Tina Potočnik Vrhovnik, Mojca Funkl, Anuša Kodelja iz AGRFT, Karin Komljanec, Bernarda Oman, Gaber K. Trseglav, Matic Lukšič, Gregor Gruden ter kot gostje Tomo Tomšič, Žan Perko in že večkrat omenjni Murat. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: Sotošek Štular in Škrabec; Opera, balet in Riko

V tokratni oddaji A propos; Kultura in gospodarstvo, ki je del celoletnega projekta Radia KAOS, s katerim smo na javnem medijskem razpisu uspeli pridobiti podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, sta naša sogovornika Janez Škrabec in Peter Sotošek Štular; Gospoda Škrabca vsaj tem uvodu najbrž ni treba posebej predstavljati; Njegov priimek je neločljivo in tudi že skozi izročilo, gospodarski in kulturni razvoj kraja, povezan z Ribnico in tamkajšnjim, ja, lahko rečemo, že kar sinonimom za ta kraj, pojetjem Riko in seveda s pojmom, ki večplastno opisuje našega sogovornika: filantrop! Gospod Sotošek Štular pa je tisti človek, ki je v treh letih ravnateljskega mandata uspel SNG Opero in balet Ljubljana po mnogih negotovih, turbolentnih letih znova utiriti na pot spoštovanja vredne nacionalne umetniške ustanove z mnogimi ustvarjalnimi, raziskovalnimi in razvojnimi potenciali te zahtevne glasbeno-gledališke umetnosti; Pogovora sta bila zaradi cele vrste okoliščin, posneta v raztežaju pol-četrtega meseca, tako da je ta oddaja kot celota do prve objave nastajala več kot 120 dni; V uredništvu smo namreč vztrajali, da v tej oddaji nastopita skupaj prav ta dva sogovornika; Zakaj tako, povemo v nadaljevanju oddaje, ki jo začenjamo s pogovorom z gospodom Petrom Sotoškom Štularjem. Neposredni povod, da smo vztrajali pri imenu gospoda Janeza Škrabca, direktorja podjetja Riko, je bil, kot v pogovoru z gospodom Sotoškom Štularjem ne boste ali niste slišali, njegov predlog, da za drugega sogovornika v tej oddaji skušamo pridobiti prav gospoda Škrabca, ki je sedež Rika že dolgo tega preselil v Ljubljano, on pa je domača kraja – najprej Ribnico, potem Ljubljano, končno zamenjal z vilo na Bledu, Po oddaji, zunaj etra, torej v »offu« pa je med morebitnimi imeni, ki s svojim podjetjem podpirajo kulturo in umetnost oziroma ustanove, ansamble ali posameznike, ki ustvarjajo na tem področju in ki bi lahko sodelovala v tej oddaji, takoj zazvenelo Škrabčevo ime. Namreč, kot nalašč je prav na dan, ko smo se pogovarjali s Petrom Sotoškom Štularjem, ki, kot boste slišali, ne želi biti več ravnatelj »njegove« nacionalne ustanove ali javnega zavoda, če hočete, so bili objavljeni rezultati raziskave podjetja Kline & Partner o najuglednejših slovenskih direktorjih, kjer je direktor Rika zasedel tretje mesto, pred dobrim mesecem pa je bil deležen tudi naziva Manager leta 2017! In to je bila pravzaprav tudi iztočnica za drugi pogovor v tej oddaji, za pogovor s človekom, ki za razliko od mnogih misli, da le uspešno podjetništvo, se pravi dobiček, lahko potegne svet iz krize, pri čemer rad parafrazira svetovnega teoretika ekonomije Paula Krugmana, da nam bo to uspelo z zelenimi tehnologijami. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Znova Martinovanje v Ljubljani potem pa še 20. Slovenski festival vin in 10. Festival kulinarike

Dvajseti Slovenski festival vin in 10. Festival kulinarike bo 17. in 18. novembra v Ljubljani, že to soboto pa bo na Stritarjevi ulici in pred Magistratom potekala druga od letošnjih dveh izdaj Martinovanja v okviru letošnjih prireditev Ljubljanska vinska pot. Letošnji festival bo ob tem jubileju uresničil tisto, kar se je zdelo neuresničljivo – združil bo slovenski vinsko sceno, ki je rasla, se razvijala in živela z in ob festivalu. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo; Cetinski in Jontes, CD in TLKS.

Spoštovane gospe, cenejni gospodaje, to je Radio KAOS in oddaja A propos; Kultura in gospodarstvo, v kateri govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev od razumevanja podjetij na eni – in zanimanja gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani; Niz skoraj dveh ducatov oddaj smo strnili v celoletni projekt, ki ga z javnimi sredstvi iz tako imenovanega medijskega razpisa podpira tudi ministrstvo za kulturo Republikr Slovenije;

Naša tokratna sogovornika sta gospa Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma in gospod Tomaž Jontes, direktor Tržnega komuniciranja v Strateški poslovni enoti Poslovni trg Telekoma Slovenije. V 26-ih letih samostojnosti Republike Slovenije se je razmerje med podjetji, njihovimi vodstvi, lastniki in kulturnimi ustvarjalci ter institucijami spremnijalo na zelo različne načine; Izhajamo iz domneve, da v pretežni meri v škodo kulture, umetnosti in znanosti; Ne pa vedno in povsod;

Prevladuje vtis, da so se ti odnosi do neke mere ustalili, zagotovo pa so uprave, menedžment in lastniki gospodarskih družb vsa ta leta premišljevali in na novo premislili, če in kako naj sodelujejo s slovensko kulturno produkcijo in njenimi subjekti; Pogosto tudi tako, da tega premisleka ali odnosa sploh ni zaznati in tak vtis je včasih tudi napačen, vačsih tudi nekorekten, če ne že napačen; Ampak danes, v tej oddaji bomo govorili o primeru, s katerim bomo, verjamem, tak zgrešen vtis v celoti ovrgli. V uredništvu Radia KAOS nam je namreč v veliko zadovoljstvo, da sta se našemu vabilu tokrat odzvala gospa Cetinski in gospod Jontes, ker smo prepričani, da v razmerju med neko javno kulturno institucijo in gospodarstvom ni veliko primerov, ki bi navduševali s sodelovanjem, kot je v primeru njunih koletivov; Sem zagotovo sodi letošnji Liffe, ki se začenja jutri, v sredo, in kjer ta povezanost izjemno dobro deluje v kar 22 letiih, od skupno 28-ih, kolikor jih šteje Liffe in zdi se, da ima vse to skupaj tudi izjemne promocijske učinke za oba, torej tudi za delovanje in produkte Telekoma Slovenije. Za uvod nas je zanimalo, kaj je tista najmočnejša vez, ki vsa ta leta združuje Cankarjev dom in Telekom Slovenije v tem – skoraj bi lahko rekli – skupnem projektu? Še najmanj je to najbrž dejstvo, da je Cankarjev dom javni zavod, javna institucija, zvečine financirana z javnim denarjem, Telekom Slovenije pa za Slovenijo strateška gospodarska družba, ki je v dobršnem delu tudi v državni lasti… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Ada. Biti pesnik je vse, biti znan pesnik je – nič (*). Pogumna slovenska operna noviteta

Glavna slovenska operno-baletna hiša je v eksperimentalnem prizorišču »-3« omogočila Slovenskemu komornemu glasbenemu gledališču študij in izvedbo nove slovenske komorne opere Ada; Predzadnji torek v oktobru so jo uprizorili premierno, tri dni zatem je bila na sporedu prva, prvi petek v novembru pa si je bilo mogoče ogledati drugo ponovitev; In potem je – vsaj v tej dvorani – ne bo mogoče videti in slišati vse do aprila 2018. Pravzaprav škoda, kajti v »-3« se lahko, ker je uprizoritev postavljena na štirih ločena mini-prizorišča, zdrenja komaj kakih sto ljubiteljev sodobne slovenske operne umetnosti; Kljub simpatičnosti prizorišča in vtisa eksperimentalnosti ter ateljejskem vzdušju, bi bilo s to novo, čeprav komorno opero, vredno poskusiti na velikem odru; Razlogov za tak premislek je več; morda tisti, ki navaja na premajhno kapaciteto za obiskovalce, še najmanj pomemben. Po prvih vtisih s premiere se zdi, da je glavni razlog za takšno umestitev te novitete, dejstvo, da gre po vsebinski in glasbeni plati za novo izvirno slovensko delo, ki sicer nosi v teoretski razvrstitvi oznako »komorna opera« – z izvirno zgodbo iz naših logov; To je uglasbena pripoved o življenju spregledane, zatrte umetnice, emancipirane ženske, ki so ji poklicni kolegi zaradi mnenj in pritiskov takratne politične in kulturne oblasti izmaknili možnost osebne in ustvarjalne uveljavitve. Drugi razlog, ki nas sili na večje prizorišče, je izrazito vsebinski, saj, da Ade Škerl (še vedno) ne poznamo, četudi nam je njeno ime (bilo) znano zlasti iz napovedi ali odpovedi kulturnih oddaj in prispevkov zvečine umetniškega programa nacionalnega radia nekako tja do sredine devetdesetih let minulega stoletja, tako rekoč do preloma tisočletja. Tretji razlog, da bi si za to delo želeli več uprizoritvenega prostora je predvsem glasbeni. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos… Kultura in gospodarstvo: Škof in Sedmak, AS in ZDSLU.

V programskem nizu Radia KAOS in tudi v tokratni A propos; Kultura in gospodarstvo, ki ga z javnimi sredstvi iz medijskega razpisa podpira tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznih ustvarjalcev tudi od razumevanja podjetij na eni – in zanimanju gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani; Naša tokratna sogovornika sta bila gospod Grabrijel Škof, predsednik uprave zavarovalne družbe Adriatic Slovenica in predsednik ZDSLU, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, akademski slikar Aleš Sedmak;

Za začetek smo uporabili in malček tudi zlorabili vodilno geslo Zavarovalnice AS »Nove dimenzije varnosti« in hkrati pričakovali, da bi nas v vseslovenskem združenju likovnikov razvajali z nečim, kar bi sodilo pod parolo »Različne dimenzije lepega«. Ker vemo – ali si vsaj upamo verjeti – da sta oba tokratna sogovornika, tako gospod Škof kot gospod Sedmak, goreča privrženca obojega, se pravi različnih, ja tudi novih, dimenzij lepega in varnega, smo ju za uvod prosili, da na kratko opišeta neko njuno doživetje iz zadnjega časa, povezano z eni in drugim. Torej z lepim in varnim. In vredno je prisluhniti, kaj sta nam povedala. Galerija Zavarovalnice Adriatic Slovenica na Dunajski, tam čez cesto, nasproti Bežigrajskega dvora, smo spraševali gospoda Gabrijela Škofa je ne le zbirka likovnih del, zbranih iz njihovih pisarn in poslovalnic, pač pa tudi kraj, kjer se po nekem premišljenem programu na ogled postavijo mnoga aktualna likovna dela, ki jih ni mogoče pogosto, če sploh, videti v drugih razstaviščih; če uporabim citat, ki ga je na neki problemski konferenci o kulturi in socialnem ter poklicenm položaju kulturnih ustvarjalcev pred štirimi leti o kulturi izrekel prav gospod Sedmak, ko je navajal misel umetnostnega zgodovinarja Meyerja Shapira, so prav »Slike so morda najdražji predmeti na svetu, ki jih je izdelal človek«; Se pravi, da, če kje, prav v zavarovalnici vedo, kaj je pravo bogastvo; Vemo, sicer, da strast do likovne umetnosti ni edina njihova – pri tem mislimo na zavarovalnico – preokupacija na področju tako imenovane »družbene odgovornosti«; vsaj kar zadeva umetnost je tu zagotovo gotovo še glasba; Od kod torej odločitev za kulturo in umetnost v Adriatic Slovenici; Če bi sodili po poklicnih specialnostih vodstvenih ljudi, gospod Škof je diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, ob imenu njegovega kolega iz uprave gospoda Mitje Šenka, ki je sicer matematik, pa bi si drznili soditi, da gre za premislek, ki ga utemeljujejo z številkami, financami – pa si to ne upamo, ker gospoda Šenka pogosto vidimo na gledaliških premierah, mnoge iz vodstva, predvsem pa predsednika nadzornega sveta magistra Matjaža Gantarja pa smo videvali na koncertih, kjer muzicirajo simfoniki; seveda nas je zanimalo ali gre – za strast ali za dobiček? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: