Mesto brez naključij

Spoštovani! Zadnje tedne na Magistratu nikakor ne more biti miru. Rok za otvoritev stadiona in športne dvorane se bliža in verjetno ta hip ne bi bilo nobeno presenečenje, če vsaj slednja ne bi bila odprta čez devet dni, se pravi, 30. junija. Resnici na ljubo, uradne prestavitve odprtja še ni bilo, a tudi če do nje pride, samo po sebi to še ne pomeni tragedije.

Če bo vse skupaj trajalo par tednov dlje, ne bo nikomur krona z glave padla, kot se reče. Konec koncev je mestna politika nogometaše in navijače več kot deset let nategovala z zgodbo o štadionu in vse skupaj pripeljala do točke, ko človek ni več vedel, ali bi se jokal, smejal ali enostavno skomignil z rameni.

A hkrati je treba povedati, da zgodba z roki kljub vsemu ni čisto nedolžna. Ti so bili eden ključnih delov predvolilnega programa župana Zorana Jankovića, ki si je tako sam postavil visoko prečko. In ne glede na to, ali gre zamudo pripisati slabemu načrtovanju, krizi ali političnim spletkam tistih, ki bi jim ustrezalo, da štadiona ne bi bilo do volitev, bo potrebnih nekaj pojasnil. Bolj kot bodo popolna, bolje bo.

Tovrstna pojasnila bodo, kot kaže, v prihodnosti še pogostejša. Tipičen primer je zgodba s spremembo namembnosti zemljišča v Podutiku pri gospodarski coni Smodinovec, pa tudi tista nesrečna zgodba s podžupanom Koželjem in njegovo parkirno dovolilnico. Pri obeh se stvar seveda taka, da ju imajo tisti, ki želijo videti korupcijo in klientelizem, le za še enega v vrsti dokazov, da mestna oblast najprej sebi brado ustvarja, tisti drugi pa zgolj za splet nesrečnih naključij.

Naključij ni, so samo sovražniki, je še globoko v socializmu pel Jani Kovačič. Morda to velja še danes. Je pa res, da tudi čas, v katerem te zgodbe (ponovno) postajajo vroče blago, ni naključen. Do lokalnih volitev so še slabi štirje meseci in pričakovati je, da se bo tempo tovrstnih razkritij in »razkritij« le še stopnjeval, pač po sistemu »nekaj se bo že prijelo«.

Domnevno koruptivni vidik bodo preiskovali za to pristojni organi. Politični vidik takih in podobnih zgodb pa ima vsaj dve plati. Jasno je, da bo opozicija, tako leva, kot desna, te zgodbe poskušala preliti v odstotke volilne podpore. Pri čemer je hecno, da smo ta isti vzorec gledali že pred lokalnimi volitvami leta 2006, kjer so nam tudi servirali zgodbe, pri katerih menda ni bilo naključij. Kakšen je bil rezultat, vemo.

Konflikt je gonilo napredka. A bilo bi lepo in prav, če bi bili v prestolnici priča konfliktom razvojnih konceptov. Eno alternativo že imamo. Osnutek programa, ki so ga pred dvema mesecema predstavili pri SDS daje podlago za primerjavo in vrednotenje. Čakamo še druge. Če jih ne bo, oziroma če bodo preveč medli, se je bati, da bomo priča obmetavanju z blatom, da ga to mesto še ni videlo.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil človek lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *