#Occupy: borza = boj za?

Spoštovani! Ob protestih #occupy, ki so se pretekli konec tedna iz Wall Streeta razšili po vsem svetu se je marsikdo cinično vprašal, kakšni neki protestniki so to, če v rokah držijo najnovejše mobilne telefone in tablične računalnike ter med vzklikanjem proti pohlepu finančne industrije srebajo kokakolo. Čeprav je pogled na protestnike, ki so opremljeni s statusnimi simboli kapitalistične družbe res nenavaden, so takšni pomisleki brezpredmetni.

Protestniki, ki jih danes že tretji dan lahko opazujemo tudi pred ljubljansko borzo so – ne glede na to, ali bodo karkoli dosegli ali ne – nekaj posebnega. Gre namreč za ljudi, ki, marksistično rečeno, nimajo v lasti produkcijskih sredtev. Nimajo zemlje, kapitala še manj, njihovega dela pa nihče ne potrebuje. So potrošniki kapitalizma, ki bodo kot prva generacija po kataklizmi, ki se ji reče druga svetovna vojna, v upravljanje prejeli svet, ki mu gre slabše, kot mu je šlo, ko so ga v upravljanje prejeli njihovi starši.

Vprašanje, ki si ga mnogi postavljajo te dni je, proti čemu pravzparav protestirajo pred ljubljansko in ostalimi borzami. Najbolj enostavna odgovora sta “proti vsemu” in “proti kapitalizmu”. Ker so med protestniki večinoma taki, ki drugega kot kapitalizem ne poznajo, sta oba odgovora v bistvu eno in isto. A sta napačna. Ne protestirajo vsi proti vsemu, ampak vsak proti svojemu naboru krivic in nepoštenosti, namišljeni ali resnični. A če bi poskušali izvleči skupni imenovalec in se pri tem zanašali na sicer karikiranih 99% odstotkov, bi lahko rekli, da gre za protest proti nepravični distribuciji ustvarjenega.

Trditev, da si protestniki želijo, da nihče ne bi imel ničesar, je iz trte izvita. Ta hip niti oni sami ne vedo, kaj točno si želijo. A protest, če se bo sploh obdržal, še ni v tej fazi. Protestniki v New Yorku, Londonu, Ljubljani, Zagrebu, Rimu in drugod po svetu ta hip predvsem postavljajo vprašanja. In ta vprašanja so neprijetna, ker rušijo samouvenosti kapitalizma, po katerih so dobički privatizirani, izgube pa – če so le dovolj velike – socializirane.

Takšna in podobna vprašanja postavljajo ljudje, ki v primerjavi z (spet, karikirano) tistim enim odstotkom nimajo veliko izgubiti. Če odmislimo vedno večjo možnost oboroženega konflikta, bo najhuje, kar se lahko zgodi to, da se ne spremeni nič. In če se ne spremeni nič, potem je pot, po kateri bo šla družba vnaprej znana in nič kaj prijetna. A po drugi strani: Ljubljanska “borza” je v soboto postala “boj za”. Boj za kaj? Ta in podobna vprašanja slej ko prej potrebovala konkretne odgovore. Če jih ne bo, bo “boj za” postal “boj zaman”.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

One thought on “#Occupy: borza = boj za?

  1. “Nimajo zemlje, kapitala še manj, njihovega dela pa nihče ne potrebuje.”

    Njihovega dela nihče ne potrebuje? Ja kaj pa znajo, oziroma bolj me zanima česa ne znajo in zakaj? Moj fotr ima skoraj 60 let in si kot mizar čez noč najde job…če pač ni služb za diplomante FDV-ja so what? Naj davkoplačevalci plačujemo njihove službe samo za to, da bodo imeli kaj za delat? Kdor hoče delat ga vedno najde, vprašanje je sam koliko se je pripravljen za to učit in za kakšno delo je nekdo pripravljen poprijete. Če se komu zdi fizično delo izpod časti, ne vidim zakaj bi morali davkoplačevalci plačevati za njegove kaprice.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *