Urbani(n) promet

Spoštovani! Evropski teden mobilnosti, ki se zaključuje, je seveda čas, ko je prometna politika v mestih – konkretno, v prestolnici – še posebej na prepihu. Ljubljana je bila leta in leta sinonim za prometni, hm, kaos in ko so se stvari vendarle začele urejati, je bilo že zdavnaj prepozno. Posledica je ta, da bodo stvari še slabše, preden bodo boljše.

Lep primer, kjer se stvari končno počasi urejajo, sta šentviški predor in celovška cesta. Fiasko s predorom je sicer DARSov in državni, a posledice čuti predvsem prestolnica. Šele leto dni po tem, ko so ga odprli, se je promet na Celovški nekoliko zmanjšal, tako da se jutranji zastoji ne začnejo pri šentviški pošti, pač pa šele pri Slovenijaavtu, če sploh. Je pa res, da k zmanjšanemu prometu na najbolj obremenjeni ljubljanski vpadnici verjetno še najbolj pripomore dejstvo, da sta šentivška uvoz in izvoz na avtocesto zaprta.

Jasno je, da lahko vsakodnevni prometni infarkt v prestolnici rešimo zgolj z močno povečano uporabo javnega prevoza, kar je tudi danes še vedno gordijski vozel ljubljanske prometne politike. Zakaj neki bi se v vlažnem jesenskem jutru drenjali skupaj s stotnijo drugih ljudi na avtobusu, ki je, tako kot avtomobilisti, zataknjen v prometnem zamašku. Le da avtomobilisti poslušajo svojo priljubljeno radijsko postajo, medtem ko je potnik v avtobusu obsojen na jutranje depresije šolarjev, nabijanje vsakovrstne muzike iz mobilnih telefonov in spoznavanje družabnega življenja sardin.

S tega vidika se zdi uvedba dodatnega pasu, namenjenega zgolj avtobusom in verjetno taksijem, silno smiselna. Kako to zgleda, lahko vidite na Slovenski cesti pod Radiem KAOS, kjer je en pas namenjen prometu, po drugem pa – razen občasnega morona v spuščenem avtu z zatemljenimi stekli – vozijo zgolj avtobusi in taksisti. In stvar deluje.

Deluje tudi Urbana. Vsem kritikam navkljub je enotna mestna kartica zaživela, po neuradni podatkih pa so jih do danes razdelili že skoraj 150.000. Kar je več kot dosežek, glede na to, da je ljubljanski potniški promet beleži približno osemdeset tisoč potnikov na dan, ne tako zelo majhno presenečenje. Podatek kaže na to, da ima Urbana velik potencial.

In ko smo že pri potencialih: napovedana uvedba mestnih koles po vzoru Pariza in kmalu tudi Luksemburga bo več kot dobrodošla dopolnitev mestnega javnega prometa. Seveda pričakujemo, da bo tudi to storitev mogoče plačati z Urbano, ki jo bomo lahko napolnili ne samo na urbanomatih, pač pa tudi na spletni strani mesta, ki bo dostopna povsod, potem ko bo začelo delovati mestno brezžično omrežje. Takšne so vsaj naše želje.

Ampak preden se bo promet v Ljubljani uredil, bo verjetno nekaj časa se hujše. Gradnja garažne hiše pod Kongresnim trgom je povzročila nič koliko preglavic, že tako redka parkirna mesta so postala neobstoječa, medtem pa napovedovanega nadomestnega parkirišča na gradbišču bodočega novega NUKa ni in ni. Dodajte še tresenje tal, ki jih povzroča začetek gradnje in ki ga je čutiti po celi neposredni okolici gradbišča, in postane vam jasno, zakaj se nekaterim zdi, da je konec sveta

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *