Plečnik je ohranjal antični humanizem

Damjan Prelovšek je tretji od trojice pomembnih plečnikoslovcev, ki so pred skoraj letom dni izdali monografijo o Plečniku. Prelovšek se je celo rodil v Plečnikovi hiši, a zares ga je odkril na Dunaju, kamor ga ge “napotil” arhitekt Boris Podrecca

Kam sodi Plečnik? Med novo ali staro? Prelovšek je Plečnika primerjal z Mozartom, ki je pred 200 leti postavil temeljne kamne glasbe, ki je danes sicer popolnoma drugačna, pa zaradi tega Mozart ni nič manj pomemben.

Plečnik je živel v času, ko je bila umetna obrt temelj vsega. Danes temu seveda ni tako, pravi Prelovšek. Poleg tega je bil Plečnik – za razliko od današnjih arhitektov – dosti bolj “domicilen”. Ko pa že je potoval, ga je najbolj zanimalo starorimsko stavbarstvo.

Damjan Prelovšek pravi, da je Plečnikova arhitektura dinamična. Tako po izgledu kot po uporabljenih materialih. Hkrati pa smo izvedeli še nekaj zanimivega – Plečnik je bil pristaš teorije oblačenja, ki je bila takrat zelo modna, danes pa je nihče več ne omenja. Ostaja pa vidna v Plečnikovih stvaritvah.

Kaj Damjana Prelovška pri Plečniku najbolj navdušuje? Odgovor ni enoznačen… Prelovšek opozarja, da je bil Plečnik zelo pretanjen arhitekt, ki je vse počel sam. Bil je umetnik, ki je znal impulze časa prenesti v svojo arhitekturo, ki je tako odsevala aktualni duh časa.

Leave a Reply

Your email address will not be published.