Plečniku ne morete ubežati

V zadnjo oddajo Plečnikova sporočila je Andrej Pengov povabil še eno veliko ime s področja “plečnikoslovja”. Dr. Peter Krečič je nesporna avtorirteta na tem področju, in prav in primerno je, da niz osmih oddaj zaokorožimo s tako eminentim gostom, ki nam je že kar v uvodu postregel z zanimivo mislijo – da v Ljubljani Plečniku pravzaprav ne morete ubežati.

Ali bi lahko rekli, da je Plečnik kriv za nastanek razvejane spomeniške službe? Dr. Krečič pravi, da je njen obstoj nujen, da pa bi morala biti močno okrepljena, da bi bila učinkovita. Konservator, pravi dr. Krečič, mora znati dosti več kot samo potegniti rdečo črto okoli spomenika

Kdaj lahko govorimo o Plečniku kot oblikovalcu, kdaj kot urbanista in gradbenika in kdaj kot arhitekta? Še posebej glede na to, da je Plečnikov opus dandanes praktično nedosegljiv. Plečnik se je sicer imel za lenega, to – dodaja Peter Krečič – izhaja iz njegove osnovnošolske izkušnje, kjer je ponavljal enega od razredov.

Zakaj je bil Plečnik zatajevan. In predvsem – ali je bil res? Dr. Krečič pravi, da to ni res in da je resnica ta, da je bil Plečnik med obema vojnama absolutna avtoriteta na področju arhitekture. Po vojni pa je položaj drugačen, ko so Plečnika umaknili z vseh neformalnih funkcij – postavili so ga v kot. V revolucionarnem duhu časa je mlada generacija naenkrat prevzela večjo vlogo. A hkrati je Plečnik tudi užival določeno zaščito in tudi določena naročila – predvsem Križanke.